Molekularne osnove ved o življenju: Difference between revisions
| (5 intermediate revisions by 2 users not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
Obvezni predmet prvostopenjskega študija Kemija | Obvezni predmet prvostopenjskega študija Kemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.<br> | ||
Nosilec predmeta: | Nosilec predmeta: izr. prof. dr. [mailto:marko.dolinar@fkkt.uini-lj.si Marko Dolinar], Katedra za biokemijo FKKT<br> | ||
Šifra predmeta: KE105 | Šifra predmeta: KE105. Podoben predmet z enakim imenom, a s poudarjenimi inženirskimi vsebinami in drugačno zasnovo seminarjev je tudi na predmetniku študija Kemijskega inženirstva (IN104).<br> | ||
Celoten [http://www.fkkt.uni-lj.si/attachments/2762/ke105-sl.pdf opis] na strani FKKT.<br> | Celoten [http://www.fkkt.uni-lj.si/attachments/2762/ke105-sl.pdf opis] predmeta je na strani FKKT.<br> | ||
[3.10.] V zimskem semestru so govorilne ure ob četrtkih ob 15. uri, lahko pa se | [3.10.] V zimskem semestru so govorilne ure ob četrtkih ob 15. uri, lahko pa se | ||
| Line 17: | Line 17: | ||
=== Ocenjevanje === | === Ocenjevanje === | ||
Poročila z vaj 10 %, sodelovanje pri seminarju 10 %, | Poročila z vaj 10 %, sodelovanje pri seminarju 10 %, kolokvij 15 %, izpit 65 %. | ||
Pogoj za prijavo na izpit so opravljene vaje in oddana poročila z vaj.<br><br> | Pogoj za prijavo na izpit so opravljene vaje in oddana poročila z vaj.<br><br> | ||
Teoretični | Teoretični izpit bo mogoče opraviti z dvema delnima izpitoma. Prvi bo predvidoma v drugi polovici novembra, drugi pa v drugem tednu januarja. Kolokvij (torej preverjanje znanja iz vaj) bo mogoče opraviti ločeno, v posebnem terminu, sicer pa bo vključen v redne izpitne roke. Če želite opraviti izpit po delih, je treba pri vsakem od dveh delnih izpitov doseči vsaj 55 % točk iz teorije. Kdor ne opravi izpita v dveh delih, bo izpit lahko opravljal v zimskem izpitnem roku v enem delu. Na voljo bosta dva termina, razpisana kot dva ločena izpitna roka. Naslednja možnost opravljanja izpita bo v junijskem roku (1 termin) in zadnja v jesenskem roku (1 termin). Skupaj bodo na voljo samo štirje izpitni roki. | ||
Izpitne ocene bom zaključeval po naslednjem ključu: | Izpitne ocene bom zaključeval po naslednjem ključu: | ||
- če iz teorije ne boste dosegli meje 50 %: 0-9: ocena 1; 10-19: ocena 2; 20-29: ocena 3; 30-39: ocena 4; 40-49: ocena 5; | - če iz teorije ne boste dosegli meje 50 %: 0-9: ocena 1; 10-19: ocena 2; 20-29: ocena 3; 30-39: ocena 4; 40-49: ocena 5; | ||
- če boste zbrali iz teorije vsaj 50 % točk: seštevek točk po formuli (poročila z vaj / seminar / kolokvij / izpit) 50-59: ocena 6; 60-68: ocena 7; 69-77: ocena 8; 78-86: ocena 9; >86: ocena 10. V sistem | - če boste zbrali iz teorije vsaj 50 % točk: seštevek točk po formuli (poročila z vaj / seminar / kolokvij / izpit) 50-59: ocena 6; 60-68: ocena 7; 69-77: ocena 8; 78-86: ocena 9; >86: ocena 10. V sistem VIS bova vpisovala vse ocene, tudi negativne, ki jih dobite na končnih izpitih (ne pa tudi tistih, ki bi jih dobili s seštevkom delnih izpitov). | ||
''1. primer ocenjevanja (povprečen študent): ocena za poročila z vaj 7 od 10 možnih točk, ocena za | ''1. primer ocenjevanja (povprečen študent): ocena za poročila z vaj 7 od 10 možnih točk, ocena za seminar 7 od 10 točk, kolokvij 67 % (10 od 15 možnih točk = ocena 6,7), teoretični del 69 % (25 od 36 točk), skupaj 7 + 7 + 10 + 45 = 69 točk, ocena 7. V indeks se vpiše enotna ocena predmeta, to je dobro (7). Isti študent bi s samo za dobre 3 odstotne točke boljšim teoretičnim znanjem (72 % ali 26 točk od 36) zbral skupaj 71 točk, kar bi zadoščalo za oceno 8.'' | ||
''2. primer (zelo dober študent): ocena za poročila 9 (od 10), seminarji 9 (od 10), | ''2. primer (zelo dober študent): ocena za poročila 9 (od 10), seminarji 9 (od 10), kolokvij 87 %, izpit 91 %, skupaj 90 %, ocena 10.'' | ||
''3. primer (podpovprečen študent): poročila z vaj 6 (od 10), seminarji 5 (od 10), kolokvij 60 % | ''3. primer (podpovprečen študent): poročila z vaj 6 (od 10), seminarji 5 (od 10), kolokvij 60 %, teorija 50 %, skupaj 57,5 %, ocena 6.'' | ||
''4. primer (nezadostno znanje): poročila z vaj 3 (od 10), seminarji | ''4. primer (nezadostno znanje): poročila z vaj 3 (od 10), seminarji 5 (od 10), kolokvij 40 %, teorija 45 % --> ocena se ne izračuna, ker je uspeh iz teorije <50 % (v VIS vpišemo oceno 5, glede na oceno iz teorije)'' | ||
==== Ocenjevanje leksikografskih gesel ==== | ==== Ocenjevanje leksikografskih gesel ==== | ||
| Line 39: | Line 39: | ||
==== Ocenjevanje razprav na forumu ==== | ==== Ocenjevanje razprav na forumu ==== | ||
Sodelovanje v razpravah lahko prinese vsakič največ 2 točki, vendar skupaj upoštevam za oceno največ 5 točk. To pomeni, da študentom ni treba sodelovati na vseh razpravah oz. da je lahko njihov prispevek tudi manj pomemben, pa vseeno dobijo polno vsoto točk. Za 2 točki je treba napisati odgovor, ki je utemeljen, strokoven, ni samo ponovitev tistega, kar smo omenili pri predavanjih, je napisan samostojno (ni zgolj fragmentarno prepisan ali prekopiran s spleta ali iz knjige) in po možnosti izviren. Seveda tak odgovor tudi ne sme vsebovati strokovnih napak. Takih je bilo v št. letu 2009/10 ~5 % vseh odgovorov. Če prispevek ne izpolnjuje vseh omenjenih kriterijev, ga ocenim z manj kot polnim številom točk. | Sodelovanje v razpravah lahko prinese vsakič največ 2 točki, vendar skupaj upoštevam za oceno največ 5 točk. To pomeni, da študentom ni treba sodelovati na vseh razpravah oz. da je lahko njihov prispevek tudi manj pomemben, pa vseeno dobijo polno vsoto točk. Za 2 točki je treba napisati odgovor, ki je utemeljen, strokoven, ni samo ponovitev tistega, kar smo omenili pri predavanjih, je napisan samostojno (ni zgolj fragmentarno prepisan ali prekopiran s spleta ali iz knjige) in po možnosti izviren. Seveda tak odgovor tudi ne sme vsebovati strokovnih napak. Takih je bilo npr. v št. letu 2009/10 samo ~5 % vseh odgovorov. Če prispevek ne izpolnjuje vseh omenjenih kriterijev, ga ocenim z manj kot polnim številom točk. | ||
=== Izpitni roki === | === Izpitni roki === | ||
Delna izpita bosta: | Delna izpita bosta: xx.11.2012 ob zz. uri in yy.1.2013 ob qq. uri <br> | ||
Zaključni izpiti (če izpita ne opravite z delnima izpitoma) bodo za vse študente:<br> | Zaključni izpiti (če izpita ne opravite z delnima izpitoma) bodo za vse študente:<br> | ||
- | - aa. 1. 2013 ob pp. uri<br> | ||
- | - bb. 2. 2013 ob qq. uri<br> | ||
- | - cc. 7. 2013 ob rr. uri<br> | ||
- | - dd. 8. 2013 ob ss. uri<br> | ||
Študenti se morajo za vsakega od izpitnih rokov prijaviti na e-študentu najmanj 5 delovnih dni pred izpitom. Odjava je možna še 3 dni pred izpitom, izjemoma pa po e-pošti ali osebno do začetka izpita. Med izpitom odjava ni možna. | Študenti se morajo za vsakega od izpitnih rokov prijaviti na e-študentu najmanj 5 delovnih dni pred izpitom. Odjava je možna še 3 dni pred izpitom, izjemoma pa po e-pošti ali osebno do začetka izpita. Med izpitom odjava ni možna. | ||
V zimskem izpitnem obdobju sta razpisana dva roka. Prijava na prvi rok ne pomeni, da se ne smete prijaviti tudi na drugega. | V zimskem izpitnem obdobju sta razpisana dva roka. Prijava na prvi rok ne pomeni, da se ne smete prijaviti tudi na drugega, če na prvem niste bili uspešni. | ||
Kolokvije z vaj pripravljajo asistenti, ki tudi ocenjujejo vaše odgovore (zato morate na kolokvijsko polo vpisati ime asistenta). Zaključni izpiti imajo po 27 vprašanj, za pisanje odgovorov pa imate na voljo 65 minut. | |||
Ogled izpitov je mogoč po objavi rezultatov po predhodni najavi po e-pošti. | Ogled izpitov je mogoč po objavi rezultatov po predhodni najavi po e-pošti. | ||
| Line 118: | Line 116: | ||
== Spletna učilnica == | == Spletna učilnica == | ||
Nekatere študijske aktivnosti bodo potekale v [http://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/ | Nekatere študijske aktivnosti bodo potekale v [http://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/ Spletni učilnici FKKT] z vmesnikom Moodle. Naš predmet ima svojo vstopno stran na naslovu http://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/course/view.php?id=5, za delo v spletni učilnici pa se boste morali najprej registrirati. | ||
Latest revision as of 08:47, 3 October 2012
Obvezni predmet prvostopenjskega študija Kemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Marko Dolinar, Katedra za biokemijo FKKT
Šifra predmeta: KE105. Podoben predmet z enakim imenom, a s poudarjenimi inženirskimi vsebinami in drugačno zasnovo seminarjev je tudi na predmetniku študija Kemijskega inženirstva (IN104).
Celoten opis predmeta je na strani FKKT.
[3.10.] V zimskem semestru so govorilne ure ob četrtkih ob 15. uri, lahko pa se najavite na konzultacije v času, ko sem prisoten - okvirni razpored zasedenosti je na mojem koledarju.
Zasnova predmeta
5 ECTS, 45 h predavanj, 15 h seminarjev, 15 h laboratorijskih vaj
Študijska literatura
Izbrana poglavja iz učbenika Temelji biokemije (R. Boyer, Študentska založba) in dodatna gradiva (a voljo v spletni učilnici).
Sprotno učenje bo lažje v Spletni učilnici FKKT, kjer potekajo tudi razprave, najdete pa tudi sprotne informacije in nekaj kvizov iz MOVŽ.
Ocenjevanje
Poročila z vaj 10 %, sodelovanje pri seminarju 10 %, kolokvij 15 %, izpit 65 %.
Pogoj za prijavo na izpit so opravljene vaje in oddana poročila z vaj.
Teoretični izpit bo mogoče opraviti z dvema delnima izpitoma. Prvi bo predvidoma v drugi polovici novembra, drugi pa v drugem tednu januarja. Kolokvij (torej preverjanje znanja iz vaj) bo mogoče opraviti ločeno, v posebnem terminu, sicer pa bo vključen v redne izpitne roke. Če želite opraviti izpit po delih, je treba pri vsakem od dveh delnih izpitov doseči vsaj 55 % točk iz teorije. Kdor ne opravi izpita v dveh delih, bo izpit lahko opravljal v zimskem izpitnem roku v enem delu. Na voljo bosta dva termina, razpisana kot dva ločena izpitna roka. Naslednja možnost opravljanja izpita bo v junijskem roku (1 termin) in zadnja v jesenskem roku (1 termin). Skupaj bodo na voljo samo štirje izpitni roki.
Izpitne ocene bom zaključeval po naslednjem ključu: - če iz teorije ne boste dosegli meje 50 %: 0-9: ocena 1; 10-19: ocena 2; 20-29: ocena 3; 30-39: ocena 4; 40-49: ocena 5; - če boste zbrali iz teorije vsaj 50 % točk: seštevek točk po formuli (poročila z vaj / seminar / kolokvij / izpit) 50-59: ocena 6; 60-68: ocena 7; 69-77: ocena 8; 78-86: ocena 9; >86: ocena 10. V sistem VIS bova vpisovala vse ocene, tudi negativne, ki jih dobite na končnih izpitih (ne pa tudi tistih, ki bi jih dobili s seštevkom delnih izpitov).
1. primer ocenjevanja (povprečen študent): ocena za poročila z vaj 7 od 10 možnih točk, ocena za seminar 7 od 10 točk, kolokvij 67 % (10 od 15 možnih točk = ocena 6,7), teoretični del 69 % (25 od 36 točk), skupaj 7 + 7 + 10 + 45 = 69 točk, ocena 7. V indeks se vpiše enotna ocena predmeta, to je dobro (7). Isti študent bi s samo za dobre 3 odstotne točke boljšim teoretičnim znanjem (72 % ali 26 točk od 36) zbral skupaj 71 točk, kar bi zadoščalo za oceno 8.
2. primer (zelo dober študent): ocena za poročila 9 (od 10), seminarji 9 (od 10), kolokvij 87 %, izpit 91 %, skupaj 90 %, ocena 10.
3. primer (podpovprečen študent): poročila z vaj 6 (od 10), seminarji 5 (od 10), kolokvij 60 %, teorija 50 %, skupaj 57,5 %, ocena 6.
4. primer (nezadostno znanje): poročila z vaj 3 (od 10), seminarji 5 (od 10), kolokvij 40 %, teorija 45 % --> ocena se ne izračuna, ker je uspeh iz teorije <50 % (v VIS vpišemo oceno 5, glede na oceno iz teorije)
Ocenjevanje leksikografskih gesel
Za objavljen prispevek, ki ustreza formalnim kriterijem glede dolžine, oznake (LEX), virov in vsaj ene povezave dobi študent od 1 do 5 točk. Za 5 točk mora biti prispevek strokovno brez napak, trditve morajo biti utemeljene z ustreznimi viri, viri morajo biti verodostojni (po možnosti ne komercialni), opisi morajo biti relevantni s stališča naravoslovja (to pomeni, da ni poudarek na npr. prehranjevanju, življenjskih navadah ipd.), da so pri geslih, ki so že drugje obsežneje razložena, izbrane tiste lastnosti molekul, ki so ključne za njihovo aktivnost v celicah oz. organizmih. Viri morajo biti ustrezno citirani. Za vsako odstopanje od tega ideala odbijem nekaj točk(e).
Ocenjevanje razprav na forumu
Sodelovanje v razpravah lahko prinese vsakič največ 2 točki, vendar skupaj upoštevam za oceno največ 5 točk. To pomeni, da študentom ni treba sodelovati na vseh razpravah oz. da je lahko njihov prispevek tudi manj pomemben, pa vseeno dobijo polno vsoto točk. Za 2 točki je treba napisati odgovor, ki je utemeljen, strokoven, ni samo ponovitev tistega, kar smo omenili pri predavanjih, je napisan samostojno (ni zgolj fragmentarno prepisan ali prekopiran s spleta ali iz knjige) in po možnosti izviren. Seveda tak odgovor tudi ne sme vsebovati strokovnih napak. Takih je bilo npr. v št. letu 2009/10 samo ~5 % vseh odgovorov. Če prispevek ne izpolnjuje vseh omenjenih kriterijev, ga ocenim z manj kot polnim številom točk.
Izpitni roki
Delna izpita bosta: xx.11.2012 ob zz. uri in yy.1.2013 ob qq. uri
Zaključni izpiti (če izpita ne opravite z delnima izpitoma) bodo za vse študente:
- aa. 1. 2013 ob pp. uri
- bb. 2. 2013 ob qq. uri
- cc. 7. 2013 ob rr. uri
- dd. 8. 2013 ob ss. uri
Študenti se morajo za vsakega od izpitnih rokov prijaviti na e-študentu najmanj 5 delovnih dni pred izpitom. Odjava je možna še 3 dni pred izpitom, izjemoma pa po e-pošti ali osebno do začetka izpita. Med izpitom odjava ni možna.
V zimskem izpitnem obdobju sta razpisana dva roka. Prijava na prvi rok ne pomeni, da se ne smete prijaviti tudi na drugega, če na prvem niste bili uspešni.
Kolokvije z vaj pripravljajo asistenti, ki tudi ocenjujejo vaše odgovore (zato morate na kolokvijsko polo vpisati ime asistenta). Zaključni izpiti imajo po 27 vprašanj, za pisanje odgovorov pa imate na voljo 65 minut.
Ogled izpitov je mogoč po objavi rezultatov po predhodni najavi po e-pošti.
Vsebina
Predmet je razdeljen na tri sklope. Študijski viri so učbenik in dodatna gradiva (skripta v pripravi). Strani v učbeniku so pri vsaki temi navedene v oklepaju. Nekatere vsebine so v učbeniku razložene nekoliko bolj podrobno kot jih bo treba znati na izpitu.
Življenje
1. Življenje in vede o življenju.
2. Značilnosti celic: prokarionti in evkarionti. Celična komunikacija. [B13-21 + skripta]
3. Organi in fiziologija večceličnih organizmov (rastline, živali). [skripta]
4. Evolucija in filogenija. [skripta]
5. Organizmi in okolje. [skripta]
Biološke makromolekule
6. Aminokisline, peptidi in proteini. [B70-79]
7. 3D zgradba proteinov in njihova biološka vloga. [B80-91,B98-120]
8. Encimi: reakcije, kinetika, inhibicija, koencimi. [B126-145, B156-169]
9. Ogljikovi hidrati: zgradba in biološka vloga. [B180-201]
10. Lipidi, biološke membrane in transport. [B208-237]
11. DNA in RNA: zgradba in vloga. [B244-260,B306-322]
Molekularne osnove celičnih procesov
12. Ohranjanje in prenos biološke informacije. [B272-297,B306-332]
13. Rekombinantna DNA in biotehnologija. [B338-358]
14. Celični ciklus in celična smrt. Oksidativni stres. Rak. [skripta]
15. Osnove bioenergetike in celičnega metabolizma. [B366-387]
16. Molekularni motorji. [skripta]
17. Protitelesa in imunski odgovor. [skripta]
18. Biokemija čutil. [skripta]
Razpored tem po tednih
(vsak teden ima 4 kontaktne ure predavanj in seminarjev)
I. Življenje in vede o življenju. Značilnosti celic. Komuniciranje med celicami. Organi in fiziologija večceličarjev.
II. Fiziologija človeka. Evolucija. Filogenija.
III. Aminokisline in peptidi. Proteini. 3D zgradba proteinov. Encimi.
IV. Uravnavanje encimskih procesov. Kinetika encimskih reakcij. Ogljikovi hidrati.
V. Lipidi in biološke membrane.
VI. Nukleinske kisline. Zgradba kromosomov in zunajkromosomskih nukleinskih kislin.
VII. Podvojevanje DNA. Rekombinacija in popravljanje mutacij. Mutagena sredstva. Prepisovanje DNA.
VIII. [1. delni izpit] Zorenje RNA. Genetski kod in tRNA. Prevajanje RNA. Zorenje in usmerjanje proteinov.
IX. Razgradnja proteinov v organizmu. Uravnavanje izražanja genov. Primeri uravnavanja izražanja. Tehnike rekombinantne DNA.
X. Molekularna biotehnologija. Celični cikel. Mehanizmi celične smrti.
XI. Oksidativni stres in antioksidanti. Rak in pristopi k zdravljenju raka.
XII. Osnove bioenergetike in celičnega metabolizma. Fotosinteza in kroženje snovi v naravi. Ekologija.
XIII. Simbioza. Pesticidi. Bioremediacija. Molekularni motorji. Imunski sistem in imunski odgovor.
XIV. Zgradba in biosinteza protiteles. Imunološke tehnike. [2. delni izpit]
XV. Biokemija čutil.
Spletna učilnica
Nekatere študijske aktivnosti bodo potekale v Spletni učilnici FKKT z vmesnikom Moodle. Naš predmet ima svojo vstopno stran na naslovu http://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/course/view.php?id=5, za delo v spletni učilnici pa se boste morali najprej registrirati.
