Asparagin: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
Line 1: Line 1:
Asparagin (krajše Asn ali N) je amid asparaginske kisline. Je ena izmed 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine. Za človeka je neesencialna aminokislina, kar pomeni, da jo lahko človeško telo sintetizira samo in ni nujno potrebno, da jo vnašamo s hrano.
Asparagin (krajše Asn ali N) je amid asparaginske kisline. Je ena izmed 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine. Za človeka je neesencialna aminokislina, kar pomeni, da jo lahko človeško telo sintetizira samo in ni nujno potrebno, da jo vnašamo s hrano.


Pomemben je tudi, ker je prva aminokislina, ki jo je znanstvenikom uspelo izolirati že leta 1806.


== Kemijske lastnosti ==
== Kemijske lastnosti ==
Line 9: Line 10:




== Viri asparagina ==


== Ostalo ==
Asparagin najdemo v hrani živalskega (jajca, ribe, morska hrana, govedina,...) in rastlinskega izvora (šparglji, krompir, soja, stročnice,...).


Asparagin je prva aminokislina, ki jo je znanstvenikom uspelo izolirati leta 1806.


Asparagin deluje kot diuretik, torej pospešuje izločanje vode in tako ugodno vpliva na delovanje ledvic.
== Funkcije ==
 
 
Članek v delu!


Naše živčevje ga nujno potrebuje za pravilno delovanje. Deluje pa tudi kot diuretik, torej pospešuje izločanje vode in tako ugodno vpliva na delovanje ledvic.


== Viri ==
== Viri ==

Revision as of 11:55, 2 January 2010

Asparagin (krajše Asn ali N) je amid asparaginske kisline. Je ena izmed 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine. Za človeka je neesencialna aminokislina, kar pomeni, da jo lahko človeško telo sintetizira samo in ni nujno potrebno, da jo vnašamo s hrano.

Pomemben je tudi, ker je prva aminokislina, ki jo je znanstvenikom uspelo izolirati že leta 1806.

Kemijske lastnosti

Njegova molekulska formula je C4H8N2O3, po IUPAC-u ga imenujemo 2-amino-3-karbamoilpropanojska kislina. Asparagin ima molsko maso 132.12 g mol−1. Izoelektrično točko ima pri pH 5,41. Uvrščamo pa ga med nevtralne aminokisline s polarno stransko verigo.

Poznamo dve izomerni obliki asparagina: L-asparagin in D-asparagin. Razlikujeta se v okusu; D-asparagin je sladek, L-asparagin pa je brez okusa.


Viri asparagina

Asparagin najdemo v hrani živalskega (jajca, ribe, morska hrana, govedina,...) in rastlinskega izvora (šparglji, krompir, soja, stročnice,...).


Funkcije

Naše živčevje ga nujno potrebuje za pravilno delovanje. Deluje pa tudi kot diuretik, torej pospešuje izločanje vode in tako ugodno vpliva na delovanje ledvic.

Viri

http://sl.wikipedia.org/wiki/Esencialna_aminokislina

http://de.wikipedia.org/wiki/Asparagin

http://www.henriettesherbal.com/eclectic/bpc1911/asparaginum.html

http://en.wikipedia.org/wiki/Asparagine

Povezava

http://sl.wikipedia.org/wiki/Asparagin