Mostovni ligand: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| Line 2: | Line 2: | ||
'''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra. | '''Mostovni ligand''' je v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kompleksna_spojina koordinacijski kemiji] [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Ligand ligand], ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so [https://en.wikipedia.org/wiki/Pseudohalogen#Pseudohalides psevdohalogenidi], ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra. | ||
Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. | Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi_(%C4%8Drka) mi, μ],[4] s [https://en.wikipedia.org/wiki/Subscript_and_superscript podpisano] številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ<sub>2</sub> se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na [https://en.wikipedia.org/wiki/Hapticity haptičnost] liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo '''terminalni ligandi'''. | ||
==Seznam mostovnih ligandov== | ==Seznam mostovnih ligandov== | ||
| Line 12: | Line 12: | ||
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Primer''' | | align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Primer''' | ||
|- | |- | ||
| OH | | OH<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Hydroxide hidroksido] || [Fe<sub>2</sub>(OH)<sub>2</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>8</sub>]<sup>4+</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Olation olacija] | ||
|- | |- | ||
| O | | O<sup>2–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oksid oksido] || [[https://en.wikipedia.org/wiki/Chromate_and_dichromate Cr<sub>2</sub>O<sub>7</sub>]]<sup>2–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati] | ||
|- | |- | ||
| SH | | SH<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Bisulfide hidrosulfido] || Cp<sub>2</sub>Mo<sub>2</sub>(SH)<sub>2</sub>S<sub>2</sub> | ||
|- | |- | ||
| | | NH<sub>2</sub><sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide amido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Mercuric_amidochloride HgNH<sub>2</sub>Cl] | ||
|- | |- | ||
| N | | N<sup>3–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Nitride nitrido] || [Ir<sub>3</sub>N(SO<sub>4</sub>)<sub>6</sub>(H<sub>2</sub>O)<sub>3</sub>]<sup>4–</sup>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_nitrido_complex kovinske nitrido komplekse] | ||
|- | |- | ||
| CO || [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] || | | CO || [https://en.wikipedia.org/wiki/Carbonyl_group karbonil] || Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_carbonyl mostovni karbonil] | ||
|- | |- | ||
| Cl | | Cl<sup>–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klorid klorido] || [https://en.wikipedia.org/wiki/Niobium(V)_chloride Nb<sub>2</sub>Cl<sub>10</sub>], glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Metal_halides#Halide_ligands halogenidni ligandi] | ||
|- | |- | ||
| H | | H<sup>–</sup> || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Hidrid hidrido] || [https://sl.wikipedia.org/wiki/Diboran B<sub>2</sub>H<sub>6</sub>] | ||
|- | |- | ||
| CN | | CN<sup>–</sup> || [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanide cianido] || pribl. Fe<sub>7</sub>(CN)<sub>18</sub> ([https://en.wikipedia.org/wiki/Prussian_blue prusko modro]), glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Cyanometalate cianometalati] | ||
|- | |- | ||
| | | PPh<sub>2</sub><sup>–</sup>||[https://en.wikipedia.org/wiki/Lithium_diphenylphosphide difenilfosfido]||Fe<sub>2</sub>(PPh<sub>2</sub>)<sub>2</sub>(CO)<sub>6</sub>, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/Transition_metal_phosphido_complexes fosfido kompleksi prehodnih kovin] | ||
|} | |} | ||
Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR | Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): [https://en.wikipedia.org/wiki/Alkoxide OR<sup>–</sup>], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Tiol SR<sup>–</sup>], [https://en.wikipedia.org/wiki/Azanide NR<sub>2</sub><sup>–</sup>], NR<sup>2–</sup> (imido), PR<sub>2</sub><sup>–</sup> (fosfido), PR<sup>2–</sup> (fosfinidino) in mnogi drugi. | ||
==Primeri== | ==Primeri== | ||
==Način mostovne vezave== | ==Način mostovne vezave== | ||
Pri dvomostovnih ( | Pri dvomostovnih (μ<sub>2</sub>-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Cl)]<sub>2</sub> in [Me<sub>2</sub>Al(μ<sub>2</sub>-Me)]<sub>2</sub>. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da [https://en.wikipedia.org/wiki/Diiron_nonacarbonyl Fe<sub>2</sub>(CO)<sub>9</sub>] nima vezi železo-železo zaradi [https://en.wikipedia.org/wiki/Three-center_two-electron_bond trojedrne dvoelektronske vezi], ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7]. | ||
==Polifunkcionalni ligandi== | ==Polifunkcionalni ligandi== | ||
Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat | Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Karbonat CO<sub>3</sub><sup>2–</sup>] ter njim podobni [https://en.wikipedia.org/wiki/Carboxylate karboksilati], [https://sl.wikipedia.org/wiki/Fosfat PO<sub>4</sub><sup>3–</sup>] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Polyoxometalate polioksometalati]. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je [https://en.wikipedia.org/wiki/Bis(diphenylphosphino)methane Ph<sub>2</sub>PCH<sub>2</sub>PPh<sub>2</sub>]. | ||
==Glej tudi== | ==Glej tudi== | ||
Revision as of 11:34, 1 January 2023
Povzeto po Bridging ligand from Wikipedia, the free encyclopedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Bridging_ligand
Mostovni ligand je v koordinacijski kemiji ligand, ki povezuje dva ali več atomov, ponavadi kovinske centre [1, 2, 3]. Sam ligand lahko sestoji iz enega ali več atomov. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko opravljajo vlogo mostovnega liganda, zato je ta termin običajno rezerviran za manjše ligande, kot so psevdohalogenidi, ali ligande, ki so narejeni specifično z namenom, da povežejo dva kovinska centra. Pri poimenovanju koordinacijske spojine, v kateri en atom povezuje dva kovinska centra, se pred ime mostovnega liganda zapiše grška črka mi, μ,[4] s podpisano številko, ki predstavlja število kovinskih centrov vezanih na mostovni ligand. μ2 se pogosto piše kar kot μ. Pri poimenovanju koordinacijskih spojin moramo biti pozorni, da ne zamenjamo μ z η ("eta"), ki se nanaša na haptičnost liganda. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo terminalni ligandi.
Seznam mostovnih ligandov
Pri praktično vseh ligandih poznamo primere mostovne vezave, izjeme so amini in amonijak [5]. Mostovni ligandi so navadno sestavljeni iz skupin pogostih anionov.
| Mostovni ligand | Ime | Primer |
| OH– | hidroksido | [Fe2(OH)2(H2O)8]4+, glej olacija |
| O2– | oksido | [Cr2O7]2–, glej polioksometalati |
| SH– | hidrosulfido | Cp2Mo2(SH)2S2 |
| NH2– | amido | HgNH2Cl |
| N3– | nitrido | [Ir3N(SO4)6(H2O)3]4–, glej kovinske nitrido komplekse |
| CO | karbonil | Fe2(CO)9, glej mostovni karbonil |
| Cl– | klorido | Nb2Cl10, glej halogenidni ligandi |
| H– | hidrido | B2H6 |
| CN– | cianido | pribl. Fe7(CN)18 (prusko modro), glej cianometalati |
| PPh2– | difenilfosfido | Fe2(PPh2)2(CO)6, glej fosfido kompleksi prehodnih kovin |
Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostove med kovinskimi centri. Pogosti so organski derivati zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): OR–, SR–, NR2–, NR2– (imido), PR2– (fosfido), PR2– (fosfinidino) in mnogi drugi.
Primeri
Način mostovne vezave
Pri dvomostovnih (μ2-) ligandih sta dve možni vezni interakciji: 4-elektronska in 2-elektronska. Primera spojin, sestavljenih iz elementov glavnih skupin, sta [Me2Al(μ2-Cl)]2 in [Me2Al(μ2-Me)]2. Tako analizo pa zaplete še možnost vezi kovina-kovina. Računske študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so kovine ločene z mostovnimi ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da Fe2(CO)9 nima vezi železo-železo zaradi trojedrne dvoelektronske vezi, ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov [7].
Polifunkcionalni ligandi
Polifunkcionalni ligandi se na kovine lahko vežejo na različne načine, kar jim omogoča, da delujejo kot mostovni ligandi bodisi z uporabo enega bodisi večih atomov. Primeri večatomnih ligandov so oksoanioni CO32– ter njim podobni karboksilati, PO43– in polioksometalati. Razviti so bili številni organofosforjevi ligandi, ki povezujejo kovinske centre, znan primer je Ph2PCH2PPh2.
Glej tudi
Viri
1. F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in Anorganska Kemija, Druga izdaja; DZS: Ljubljana, 1989, 244–246.
2. B. Čeh: Splošna Kemija, 1. izd.; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Ljubljana, 2018, 303.
3. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "bridging ligand". doi:10.1351/goldbook.B00741
4. International Union of Pure and Applied Chemistry (2005). Nomenclature of Inorganic Chemistry (IUPAC Recommendations 2005). Cambridge (UK): RSC–IUPAC. ISBN 0-85404-438-8. pp. 163–165. Electronic version.
5. Werner, H. (2004). "The Way into the Bridge: A New Bonding Mode of Tertiary Phosphanes, Arsanes, and Stibanes". Angew. Chem. Int. Ed. 43 (8): 938–954. doi:10.1002/anie.200300627. PMID 14966876.
6. Koo, H.-J.; Whangbo, M.; VerNooy, P. D.; Torardi, C. C.; Marshall, W. J. (2002). "Flux growth of vanadyl pyrophosphate, (VO)2P2O7, and spin dimer analysis of the spin exchange interactions of (VO)2P2O7 and vanadyl hydrogen phosphate, VO(HPO4).0.5H2O". Inorg. Chem. 41 (18): 4664–72. doi:10.1021/ic020249c. PMID 12206689.
7. Green, J. C.; Green, M. L. H.; Parkin, G. (2012). "The occurrence and representation of three-centre two-electron bonds in covalent inorganic compounds". Chem. Commun. 2012 (94): 11481–503. doi:10.1039/c2cc35304k. PMID 23047247.
