KE2-seminar

Biološka kemija

Gradivo s predavanj.. Username je bk2, password pa samozame25.

Biološka kemija- seminar

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 9:00 do 10:00.

Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

Seznam seminarjev

Ime in priimek	Ime in priimek	Slovenski naslov članka	Tema	Faktor vpliva revije	Rok za oddajo	Rok za recenzijo	Datum predstavitve	Recenzent 1	Recenzent 2
Katja Bokalič	Neva Klančar	Razvoj raka	Prenos signalov	34,48	07.03.	10.03.	14.03.	Arah Bor	Župec Ana
Brigita Krajnc	Mateja Kožar	Mutacije kalijevih kanalčkov, primarni aldosteronizem in dedna hipertenzija	Prenos signalov	4,336	07.03.	10.03.	14.03.	Babnik Simon	Zgonc Katja
Martin Gladovič	Miha Zadnik	GPR39: Z G-proteinom sklopljen receptor, aktiviran z Zn2+ in njegova vloga v organizmu	Prenos signalov	6.09	07.03.	10.03.	14.03.	Bajuk Silvija	Žener Boštjan
Maja Makarovič	Tanja Lipec	Signalizacija pri hipertenziji	Prenos signalov		14.03.	17.03.	21.03.	Bercko Urška	Zec Šemsa
Maja Dragutinovic	Jerneja Korenč	Signalizacijska vloga fruktoze	Prenos signalov		14.03.	17.03.	21.03.	Bobnar Jernej	Zadnik Miha
Veronika Erjavec	Janja Sotlar	Protein kinaze in funkcije jajčnikov	Prenos signalov	4,586	14.03.	17.03.	21.03.	Bokalič Katja	Uršič Matija
David Pavlin	Maja Osenjak	Regionalna aerobna glikoliza v človeških možganih	Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot		14.03.	17.03.	21.03.	Dragutinović Maja	Turek Bor Lucijan
Matej Kocen	Hermina Hudelja	Metabolični procesi v rakavih celicah	Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot		14.03.	21.03.	28.03.	Erjavec Veronika	Trafela Špela
Polona Rudolf	Daša Puh	ATM aktivira pentoza fosfatno pot, kar spodbudi antioksidantno obrambo in popravilo DNA	Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot		14.03.	21.03.	28.03.	Gabrovšek Primož	Tomažin Urša
Amanda Krajnc	Nastja Hrovat	Funkcija PFK1 od prokariontov do evkariontov	Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot		18.03.	24.03.	28.03.	Gartner Blaž	Tiringer Urša
Taja Pöschl	Luka Hribernik	Nenormalnosti cikla citronske kisline v možganih shizofrenikov	Cikel citronske kisline		14.03.	21.03.	28.03.	Gladović Martin	Sotlar Janja
Uroš Jazbec	Mariša Kadivec	naslov	Cikel citronske kisline		21.03.	28.03.	04.04.	Gombač Zala	Smole Špela
Boštjan Žener	Urša Petek	Metabolizem trikarboksilne kisline v Plasmodium falciparum	Cikel citronske kisline	34,48	21.03.	28.03.	04.04.	Grčman Matjaž	Skvarča Ana
Esmira Nikočević	Blaž Gartner	Interakcije med encimi TCA cikla v Bacillus subtilis	Cikel citronske kisline		21.03.	28.03.	04.04.	Hoenigsman Urša	Kožar Mateja
Bor Arah	Martin Rozman	Vpliv omega-3 maščobnih kislin na delovanje Mozganov	Katabolizem maščobnih kislin		21.03.	28.03.	04.04.	Hrastnik Nana Ivana	Rudolf Polona
Nika Osterman	Elvisa Mejremić	Jetrne maščobne kisline, sklopljeni proteini in debelost	Katabolizem maščobnih kislin		28.03.	04.04.	11.04.	Hribernik Luka	Rozman Martin
Jožica Koračin	Alja Marolt	naslov	Katabolizem maščobnih kislin		28.03.	04.04.	11.04.	Hudelja Hermina	Puh Daša
Matija Uršič	Andrej Mihevc	naslov	Katabolizem aminokislin in cikel uree		28.03.	04.04.	11.04.	Iskra Andrej	Požes Aljaž
Ana Župec	Karin Poljanec	naslov	Katabolizem aminokislin in cikel uree		28.03.	04.04.	11.04.	Janežič Saša	Pöschl Taja
Sabina Mulej	Silvija Bajuk	naslov	Katabolizem aminokislin in cikel uree		04.04.	11.04.	18.04.	Jazbec Uroš	Poljanec Karin
Urška Bercko	Lucija Juvan	naslov	Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija		04.04.	11.04.	18.04.	Jerebic Jernej	Mejremić Elvisa
Zala Gombač	Nana Ivana Hrastnik	naslov	Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija		04.04.	11.04.	18.04.	Juvan Lucija	Planinc Špela
Kim Kranjec	Šemsa Zec	naslov	Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija		04.04.	11.04.	18.04.	Kadivec Mariša	Petkovšek Eva
Sarah Merlin	Eva Petkovšek	naslov	Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija		24.04.	03.05.	09.05.	Klančnik Natalija	Krajnc Brigita
Klara Lombar	Natalija Klančnik	naslov	Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija		24.04.	03.05.	09.05.	Klančar Neva	Petek Urša
Žiga Medoš	Bor Lucijan Turek	naslov	Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija		24.04.	03.05.	09.05.	Kobal Lara	Per Ana
Manca Mrvar	Urša Osolnik	naslov	Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah		24.04.	03.05.	09.05.	Kocen Matej	Pečar Jan
Špela Trafela	Urška Videmšek	naslov	Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah		04.05.	09.05.	16.05.	Koračin Jožica	Pavlin David
Natalia Lozak	Jan Pecar	naslov	Biosinteza lipidov		04.05.	09.05.	16.05.	Korenč Jerneja	Paščinski Mateja
Sasa Janezic	Ursa Honigsman	naslov	Biosinteza lipidov		04.05.	09.05.	16.05.	Kranjec Kim	Pahor Maja
Urša Tiringer	Špela Smole	naslov	Biosinteza lipidov		04.05.	09.05.	16.05.	Lakner Janja	Osterman Nika
Aljaž Požes	Matjaž Grčman	naslov	Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul		09.05.	16.05.	23.05.	Lapanje Katja	Osolnik Urša
Katja Lapanje	Jernej Bobnar	naslov	Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul		09.05.	16.05.	23.05.	Lipec Tanja	Osenjak Maja
Špela Planinc	Ana Skvarča	naslov	Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul		09.05.	16.05.	23.05.	Lombar Klara	Nikočević Esmira
Andrej Iskra	Andraž Mavrič	naslov	Regulacija metabolizma		09.05.	16.05.	23.05.	Ložak Natalia	Krajnc Amanda
Urša Tomažin	Maja Milovanovič	naslov	Regulacija metabolizma		16.05.	23.05.	30.05.	Lukunič Katja	Mulej Sabina
Janja Lakner	Lara Kobal	naslov	Regulacija metabolizma		16.05.	23.05.	30.05.	Makarovič Maja	Mrvar Manca
Mateja Paščinski	Jernej Jerebic	naslov	Regulacija metabolizma		16.05.	23.05.	30.05.	Marolt Alja	Milovanovič Maja
Katja Zgonc	Maja Pahor	naslov	Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih		16.05.	23.05.	30.05.	Mavrič Andraž	Mihevc Andrej
Ana Per	Simon Babnik	naslov	Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih		23.05.	30.05.	06.06.	Medoš Žiga	Merlini Sarah
Katja Lukunič	Primož Gabrovšek	naslov	Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih		23.05.	30.05.	06.06.	Videmšek Urška	Hrovat Nastja

Naloga

• po dva/dve v skupini pripravita seminar, katerega osnova je znanstveni članek s tematiko vpisano v tabeli, ki ga po želji izberete v znanstveni reviji, ki ima faktor vpliva večji kot 3 in je bil objavljen v letu 2011. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov! http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR
• osnovni članek in naslov pošljete meni, najkasneje pet dni pred rokom za oddajo (rok-5), da ocenim, če je primeren za predstavitev. Naslov tudi vpišete v tabelo.
• Povzetek seminarja opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
• Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
• Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
• Natisnjen seminar oddajte do roka vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
• Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.
• Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 5+5 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
• Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti postavijo vsakemu po eno vprašanje.
• Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
• Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!

Ocenjevanje seminarjev

Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [recenzentsko poročilo] na spletu.

Mnenje o predstavitvi

Vsak posameznik mora oceniti seminar, tako da odda svoje mnenje najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja ne sme oddati.

Urejanje spletnih strani na wikiju

Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji (tule v angleščini in tu v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.

Faktor vpliva

Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v COBISS-u. V polje "Naslov revije" vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.

Citiranje virov

Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. Pravila, ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.
Citiranje knjig:
Priimek, I. Naslov. Kraj: Založba, letnica.
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Glick BR in Pasternak JJ. Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo et al. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme in vivo, in vitro ipd.).

Citiranje člankov:
Priimek, I. Naslov. Naslov revije, letnica, letnik, številka, strani.
Lartigue C. et al. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.
Lartigue C. et al. (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis:
C. Lartigue et al. Science 317, 632 (2007)

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).

Citiranje spletnih virov:
Priimek, I. Naslov dokumenta. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov
strangeguitars. On the brink of artificial life. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.