Mehanizmi delovanja in odpornosti proti antibiotikom

V študijskem letu 2016/17 seminarji obravnavajo področje antibiotikov: kako delujejo in kako pride do razvoja odpornosti proti njim. Tema je razdeljena na 16 poglavij. Naslovi so navedeni na prvem seznamu le kot okvirne teme in jih lahko spremenite, ne smete pa se odmakniti od osnovne teme seminarja.

Vsako temo obdelajo praviloma trije, lahko pa tudi samo dva študenta. Predlagate lahko tudi dodatne teme. Vsaka skupina pripravi povzetek seminarja z vsaj 1000 besedami in ne več kot 1500 besedami in ga objavi na tem wikiju. Povzetek ne vsebuje slikovnega gradiva, lahko pa vključuje povezave do slik in videov na spletu. Navedite do 5 ključnih virov (ti ne štejejo v vsoto 1000 besed), ki ste jih uporabili. Osredotočite se na osnovno temo, ki ste si jo izbrali in vključite čim manj splošnega uvoda. Ne opisujte potekov bolezni! Pripravite tudi predstavitev, dolgo pribl. 15 min. Razširjenega seminarja ni treba pripraviti v pisni obliki; napišete samo povzetek na wikiju in predstavite seminar v predavalnici.

Vsaka skupina mora objaviti povzetek seminarja na wikiju najkasneje en dan pred predstavitvijo (do polnoči), torej najkasneje v nedeljo ali v torek za ponedeljkove oziroma sredine seminarje. Predstavitve seminarjev 1-4 bodo 22. maja, 5-8 24. maja, 9-12 29. maja, 13-16 31. maja 2017. Za vsak seminar imate na voljo 14-18 minut časa, da ga predstavite, sledi pa razprava (~5 min.). Vsak član skupine mora predstaviti en del seminarja, pri čemer mora biti delo enakomerno razdeljeno med vse. V povzetku navedite, kdo je napisal kateri del (na wiki strani uporabite zavihek 'discussion').

Vsebina seminarjev je izpitna snov. Iz teme seminarjev sta običajno dve vprašanji od ~30, kolikor jih ima celoten izpit.

Poglavja za seminarje so:

1. Mehanizem delovanja kinolonov
2. Mehanizem delovanja rifamicinov
3. Mehanizem delovanja betalaktamov in glikopeptidov
4. Inhibitorji podenote 30 S ribosoma
5. Inhibitorji podenote 50 S ribosoma
6. Mehanizem celične smrti po delovanju antibiotikov
7. Protimikrobna sredstva v živilski industriji - peptidni antibiotiki
8. Protimikrobni polimeri
9. Delovanje rastlinskih fenolnih spojin na bakterije
10. Strategije v boju proti biofilmom
11. Proti antibiotikom občutljivi koki (enterokoki, stafilokoki, streptokoki)
12. Proti antibiotikom odporne mikobakterije in nejserije
13. Entereobakterije, ki proizvajajo ESBL in odporne proti karbapenemu
14. Proti antibiotikom odporni psevdomonas in acinetobakter
15. Delovanje na plazmide za zmanjševanje širjenja odpornosti med bakterijami
16. Fagi v boju proti patogenim bakterijam

---

Vpišite se v oklepaj za naslovom seminarja:

1. Mehanizem delovanja kinolonov (Pia Lavriha, Domen Vaupotič)
2. Mehanizem delovanja rifamicinov
3. Mehanizem delovanja betalaktamov in glikopeptidov (Ivančir, Lenardič, Cafun)
4. Inhibitorji podenote 30 S ribosoma
5. Inhibitorji podenote 50 S ribosoma
6. Mehanizem celične smrti po delovanju antibiotikov
7. Protimikrobna sredstva v živilski industriji - peptidni antibiotiki (Anja Šantl, Liza Otorepec, Dominik Rebek)
8. Protimikrobni polimeri
9. Delovanje rastlinskih fenolnih spojin na bakterije (Valentina Novak, Tanja Peric, Maksimiljan Adamek)
10. Strategije v boju proti biofilmom(Klemenčič, Vogrinec, Hudovernik)
11. Proti antibiotikom občutljivi koki (enterokoki, stafilokoki, streptokoki)
12. Proti antibiotikom odporne mikobakterije in nejserije (David Titovsek, Iztok Štuhec, Maša Zorman)
13. Entereobakterije, ki proizvajajo ESBL in odporne proti karbapenemu
14. Proti antibiotikom odporni psevdomonas in acinetobakter(Janja Murn, Katarina van Midden, Vida Štrancar)
15. Delovanje na plazmide za zmanjševanje širjenja odpornosti med bakterijami (Zala Živič, Ana Halužan Vasle)
16. Fagi v boju proti patogenim bakterijam (Jošt Hočevar, Nejc Arh, Aljoša Marinko)

Ko boste pripravljali povzetek, naslov teme povežite z novo wiki-stranjo s povzetkom. Na koncu besedila (pod viri) v novo vrstico dodajte oznaki: [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]

Primer, kako so bili urejeni seminarji v prejšnjih letih, si lahko ogledate na strani Struktura kromatina (2013/14).