User:Marinka

Asparaginska kislina

Asparaginska kislina ali aspartatna kislina, (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.

- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0. - Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0) - L-aspargin pridobivamo z ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljamo jo pa kot terapevtsko sredstvo. Letno jo proizvedemo okrog 50 ton.

- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:

• pridobivanju alanina;

 alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline:
 asparaginska kislina-> alanin + co2

• izločanju amoniaka iz telesa

Prav tako je Asparaginska kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov: Japonski raziskovalci so iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma Corynebacterium glutamicum – ATCC . 21144. Ta morfološko heterogena kultura je najdena v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko kislino.

Asparaginska kislina in metabolizem dušika: Kvasovke so sposobne izkoriščati rang različnih anorganskih in organskih virov dušika, za vključitev v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin, raje izkoriščajo soli, ki so nato aktivno transportirane v celico. Rod Saccharomyces cerevisiae, najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina (www.analyses of kombucha ferments report on growers.htm).

Vloga pri biosintezi drugih aminokislin: Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količin in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata

Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O2CCH(NH2)CH2CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:

-O2CCH(NH2)CH2CO2- + GC(O)NH3+ O2CCH(NH2)CH2CONH3+ + GC(O)O

(kjer sta GC(O)NH2 in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina)

Druge biokemijske vloge: Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz

Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat.

Viri: http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/1999_00/Aminokisl.pdf

http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/2002_03/Kombuca.pdf

http://sl.wikipedia.org/wiki/Asparaginska_kislina

http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf

B. Rodney: Temelji Biokemije