Histidin

HISTIDIN

HISTIDIN

Veliko se je nahaja v hemoglobinu. Uporabljali so jo za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko onemogoča normalno funkcioniranje slušnega organa. Igra pomembno vlogo v encimskih reakcijah.

---

LASTNOSTI HISTIDINA

Ime :Histidin

Okrajšava: His

Značilnost: imidazolni obroč

Atomi v aminok. preostanku: N,N

Funkcionalna. skupina v aminok. preostanku: amino

Stanje funkcionalne skupine pri pH=7: -NH+=

Polarnost aminok. preostanka: + bazična

pH: 7.6

pKa funkcion. skupine: *6.00

pKa karboksilne skupine: 1.82

pKa amino skupine: 9.17

M aminok. preostanka: 81+1

M celotne molek.: 154+3

Histidin (H, His)

Mr=154+3, pI=7.6, pK=(*6.00,1.82,9.17)

---

Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin. Polimerno verigo aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo, imenujemo polipeptid oziroma beljakovina (protein), če gre za daljšo verigo. Proces nastanka beljakovin v organizmu poteka s prevajanjem informacijske RNK (mRNK). mRNK služi kot matrica za nastanek polipeptidne verige. Nekatere od 20 standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline; to so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano. Histidin in arginin sta esencialni aminokislini le pri otrocih, ki ju ne morejo sami sintetizirati zaradi nerazvite presnove.

Histaminske zastrupitve so posledica zaužitja živil, ponavadi rib, bogatih z aminokislino histidin, iz katerega se tvori histamin. Do kopičenja histamina pride zaradi delovanja encima histidin dekarboksilaze, ki iz histidina tvori histamin. Bakterije, ki izločajo omenjeni encim, se nahajajo v morski vodi ter v prebavilih in škrgah živih rib.

• histidinemija (histidinemia; Histidinämie) je dedna bolezen pri ljudeh, ki nimajo encima histidaze..

• histidinski operon (histidine operon; Histidin-Operon) je policistronski operon Salmonelle typhimurium, ki obsega devet genov za sintezo histidina.

• aminokisline (amino acid; Aminosäure) so dušične organske spojine, ki s polimerizacijo tvorijo proteine. V naslednji tabeli je navedenih vseh 20 aminokislin z njihovimi okrajšavami in kodoni.

---

Biosinteza histamina

1. Histidin

2. histidin dekarbokilaza

3. histamin

BIOSINTEZA IN BIOTRANSFORMACIJA HISTAMINA Histamin (4(5)-(2-aminoetil) imidazol) je fiziološko aktivni biogeni amin. Biosinteza histamina poteka z dekarboksilacijo histidina (nabita polarna aminokislina) pod katalitičnim vplivom encima histidin dekarboksilaze, ki je odvisen od koencima PLP (piridoksal-5'- fosfat) (2). Pri fiziološkem pH je histamin v monokationski obliki, ki je sposobna vezave na receptorje. V celicah je z elektrostatskimi silami vezan na protein heparin (3). Intravensko vbrizgani histamin hitro izgine iz obtoka in se v nekaj minutah pojavi skoraj v vseh tkivih kot presnovek. Presnova histamina poteka po dveh glavnih poteh: z oksidativno deaminacijo in z metilacijo na obroču. Prisotnost dveh poti razgradnje je prilagoditev, ki v primeru začasne ustavitve delovanja ene poti omogoča razgradnjo histamina po drugi poti. Obkrajni histamin se presnavlja z deaminacijo in metilacijo, histamin v možganih pa se večinoma biotransformira z metilacijo.

Vzrok Lesch-Nyhan-ovega sindroma (LNS) je skoraj popolna odsotnost encima hipoksantin-gvanin fosforibozil transferaze (HGPRT). Reciklažna pot torej ne deluje, zato se kopici secna kislina, kopičijo pa se tudi substrati HGPRT. Nevrološke motnje povzroča kopičenje riboze, saj pospeši regulatorni encim (ATP fosforiboziltransferaza) v biosintezi histidina. Zaradi pospešene biosinteze histidina pride do kopičenja HISTAMINA in AICA ribozida . Histamin povzroča škodo na dopaminergičnih nevronih, AICAribozid pa inhibira inhibitorno pot. Tako porušita ravnotežje med ekscitatornimi in inhibitornimi potmi v bazalnih ganglijih, zato sta glavna vzroka za nevrološke motnje pri LNS.

---

L-histadin se uporablja za športno prehrano:

http://prehrana.trener.si/aminokisline

http://www.moja-lekarna.com/p-1646-gogo-vitamini-cink.aspx

http://www.fit-shop.si/index.php?id_izd=113

http://www.fit-life.si/index.php?

http://www.sportna-prehrana.si/index.php?c=67&id=25&p=artikl

http://www.flexshop.si/muscletech-anabolic-halo-p-265.html

---

VIRI

http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biotehn/AminoKsl.pdf

http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina

http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1381-CNB_avgust.pdf

http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=1805

http://atom.uni-mb.si/~ukelaborg/StropnikPedagosko/Biokemija/MdcPodplSt/MdcPodpProt.pdf

http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/katalogznanj/vsebina/a/alt_ami.htm#histidin

http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf

http://www.dsb.biologija.org/vpr/2-biok-aminok.rtf

http://images1.wikia.nocookie.net/novebiologije/images/e/e2/101px-L-histidine-skeletal.png

http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/a6f44db0ba4f8b8a33e677525acfdfb5.pdf

http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr04_4_01.pdf