Plazmalema: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
Line 9: | Line 9: | ||
Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo. | Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo. | ||
Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane: | |||
- pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne | |||
- čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost | |||
- čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost |
Revision as of 17:20, 25 November 2009
Plazmalema(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[1]]
Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov. Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.
Fosfolipidni dvosloj
Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[2]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).
Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.
Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane: - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost