Eskulentini: Difference between revisions
Domen Oblak (talk | contribs) (New page: Eskulentini so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive. Eskulentini ima...) |
Domen Oblak (talk | contribs) No edit summary |
||
| Line 8: | Line 8: | ||
Eden najbolj znanih je Esculentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze. | Eden najbolj znanih je Esculentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze. | ||
=== Zgodovina === | |||
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov. | Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov. | ||
Revision as of 23:58, 5 January 2013
Eskulentini so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.
Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.
Sestavljeni so iz 46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 26 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva. Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo.
Eden najbolj znanih je Esculentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.
Zgodovina
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.
