Celična stena: Difference between revisions
MKozlevcar (talk | contribs) No edit summary |
MKozlevcar (talk | contribs) No edit summary |
||
| Line 4: | Line 4: | ||
*Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami<br> | *Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami<br> | ||
*Dajanje opore<br> | *Dajanje opore<br> | ||
* | *Ohranjanje oblike<br> | ||
*Preprečevanje lize<br> | *Preprečevanje lize<br> | ||
Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje. | Kadar je okolje zelo razredčeno([[hipotonično]]), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane [[turgorski tlak]]). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( [[hipertonično]] okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje. | ||
Revision as of 08:32, 28 November 2009
Celična stena predstavlja neživi del celice in je posebnost rastlinske evkarjontske celice. Če se jo odstranimo, jo celica na novo izloči. Je tenka, povezana z celično membrano (plazmalema)in se vedno najprej razvije površinsko nato pa še v debelino. Težko prepušča vodo in v njej raztopljene snovi, razen skozi piknje.
Naloge
- Zaščita celice pred mehanskimi poškodbami
- Dajanje opore
- Ohranjanje oblike
- Preprečevanje lize
Kadar je okolje zelo razredčeno(hipotonično), prične voda dotekati,napolni vse notranje vakuole in prične pritiskati na celične stene(nastane turgorski tlak). Zaradi trdnosti celične stene plazemska membrana ne poči. Turgorski tlak poskrbi za trdnost neolesenelih rastlin, ob izgubi vode pa te rastline ovenijo ( hipertonično okolje) stena pa prepreči skrčitev celic,zato pride zgolj do odstopanja plazmaleme od nje.
Sestava celične stene
Celični steni pomagajo ohranjati stalno obliko dolge fibrile,ki so razporejene v vse smeri in so večinoma zgrajene iz polisaharida celuloze. Te fibrile so prepletene z drugimi polisaharidi in strukturnimi proteini ter povezana v neko kompleksno strukturo. Ker se celulozna vlakna upirajo raztezanju, s svojo orientacijo narekujejo smer rasti celice. Celična stena višje razvitih rastlin je iz različnih plasti,in sicer iz primarne, sekundarne in terciarne celične stene.V primarni celični steni so fibrile celuloze mrežasto razporejene, prečno povezane z manjšimi molekulami hemiceluloze, pektina in drugih sestavim matriksa celične stene. Sekundarna pogosto nastane samo z debeljenjem primarne ali pa z nanašanjem novih plasti pod starimi. Vsebuje 80% celuloze ostalo je matriks podoben tistemu v primarni.terciarne je podobno zgrajena kot sekundarna. Pojavlja pa se v tkivih z zelo močno odebeljeno steno,ta tkiva pa so na koncu razvoja torej večinoma iz mrtvih celic (npr. celice centralnega stržena).
Kemična sestava
- GLIKANI (POLISAHARIDI); homo in heteropolimeri; strukturni(celuloza, pektin, hemiceluloza, "hitin"); rezervni polisaharidi(matriks); proteini, fenoli(matriks)
- Celuloza: tvori fibrilarni skelet, ostale, manjše molekule pa matriks celične stene
- OSNOVNE ENOTE;heksoze(D-glukoza, D-manoza; D-fruktoza, D-,L-galaktoza); pentoze(D-ksiloza, D-arabinoza; slad. kisline(glukoronska, galakturonska kislina...)
