2015-bionano-seminar

Bionanotehnologija- seminar

doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022

Seznam seminarjev

Ime Priimek	Tema*	Naslov seminarja	Recenzent 1	Recenzent 2	Recenzent 3	Datum oddaje	Datum recenzije	Datum predstavitve
Dominik Dekleva	12	Aktivacija Gpcr-jev v povezavi z vodo	Anja Tanšek	Inge Sotlar	Bine Tršavec	14.10.2014	21.10.2014	28.10.2014
Nuša Kelhar	12	Soodvisnost oblike membrane in medceličnega sporočanja	Monika Pepelnjak	Jerneja Ovčar	Enja Kokalj	14.10.2014	21.10.2014	28.10.2014
Tadej Ulčnik	12	Različna dinamika in aktivnost dveh steroidnih receptorjev na istem promotorju	Liza Otorepec	Valentina Levak	Peter Pečan	14.10.2014	21.10.2014	28.10.2014
Marija Srnko	14-15	Fosfofruktokinaza: Posrednik med glikolitičnim pretokom in razvojem tumorja	Tomaž Žagar	Gašper Marinšek	Luka Dejanović	28.10.2014	2.11.2014	04.11.2014
Luka Lavrič	14-15	Glikoliza - Metabolizem v možganih	Jerneja Kocutar	Urška Černe	Jernej Vidmar	28.10.2014	2.11.2014	04.11.2014
Naida Hajdarević	14-15	Skrivnost metformina končno odkrita?	Amadeja Lapornik	Živa Moravec	Inge Sotlar	28.10.2014	2.11.2014	04.11.2014
Vesna Podgrajšek	16	Mitohondrijski metabolizem je potreben za znotrajcelično rast toxoplasme gondii	Dominik Dekleva	Anja Tanšek	Jerneja Ovčar	28.10.2014	2.11.2014	04.11.2014
Katja Malovrh	16	Zmanjšanje aktivnosti encimov citratnega cikla s staranjem	Nuša Kelhar	Monika Pepelnjak	Valentina Levak	28.10.2014	04.11.2014	11.11.2014
Primož Tič	16	Primanjkljaj encima piruvat karboksilaze	Tadej Ulčnik	Liza Otorepec	Gašper Marinšek	28.10.2014	04.11.2014	11.11.2014
Ernest Šprager	17	Vloga nekaterih proteinov tankega črevesa pri tvorbi hilomikronov	Luka Lavrič	Jerneja Kocutar	Živa Moravec	28.10.2014	04.11.2014	11.11.2014
Tjaša Sorčan	17	Ketonska dopolnila zmanjšajo preživetje tumorskih celic	Naida Hajdarević	Amadeja Lapornik	Anja Tanšek	04.11.2014	11.11.2014	18.11.2014
Nina Mavec	18	Katabolizem triptofana in rak	Vesna Podgrajšek	Dominik Dekleva	Monika Pepelnjak	04.11.2014	11.11.2014	18.11.2014
Bine Tršavec	18	Odkritja o zgradbi in delovanju glutamat dehidrogenaze	Katja Malovrh	Nuša Kelhar	Liza Otorepec	04.11.2014	11.11.2014	18.11.2014
Enja Kokalj	18	Toksičnost amonijaka za možgane	Primož Tič	Tadej Ulčnik	Tomaž Žagar	04.11.2014	11.11.2014	18.11.2014
Peter Pečan	19	Vpliv maščob na komplekse oksidativne fosforilacije	Urška Kašnik	Marija Srnko	Jerneja Kocutar	11.11.2014	18.11.2014	25.11.2014
Luka Dejanović	19	Sistemi za ohranjanje funkcionalnosti mitohondrijev	Ernest Šprager	Luka Lavrič	Amadeja Lapornik	11.11.2014	18.11.2014	25.11.2014
Jernej Vidmar	19	Oksidativna fosforilacija v rakavih celicah	Tjaša Sorčan	Naida Hajdarević	Dominik Dekleva	11.11.2014	18.11.2014	25.11.2014
Inge Sotlar	20	Sinteza celuloze in druge komponente rastlinske celične stene	Nina Mavec	Vesna Podgrajšek	Nuša Kelhar	11.11.2014	18.11.2014	25.11.2014
Valentina Levak	20	Regulacija sinteze škroba v odvisnosti od spreminjajočega se okolja	Enja Kokalj	Primož Tič	Marija Srnko	25.11.2014	03.12.2014	09.12.2014
Gašper Marinšek	21	Eikozanoidi citokrom P450 poti in rak	Peter Pečan	Urška Kašnik	Luka Lavrič	25.11.2014	03.12.2014	09.12.2014
Urška Černe	21	Kontrola homeostaze holesterola preko ubikvitin-proteasomskega sistema	Luka Dejanović	Ernest Šprager	Naida Hajdarević	25.11.2014	03.12.2014	09.12.2014
Živa Moravec	21	mTOR in njegova vloga pri sintezi lipidov	Jernej Vidmar	Tjaša Sorčan	Vesna Podgrajšek	03.12.2014	09.12.2014	16.12.2014
Anja Tanšek	22	Zaščita nitrogenaznega kompleksa	Inge Sotlar	Nina Mavec	Katja Malovrh	03.12.2014	09.12.2014	16.12.2014
Monika Pepelnjak	22	Biosinteza serina in njegov vpliv	Jerneja Ovčar	Bine Tršavec	Primož Tič	03.12.2014	09.12.2014	16.12.2014
Liza Otorepec	22	Asparagin sintetaza in akutna limfoblastna levkemija	Valentina Levak	Enja Kokalj	Urška Kašnik	03.12.2014	09.12.2014	16.12.2014
Tomaž Žagar	23	Vloga melatonina pri zaznavanju dneva in noči in njegovi fiziološki učinki	Gašper Marinšek	Peter Pečan	Ernest Šprager	23.12.2014	03.01.2015	06.01.2015
Jerneja Kocutar	23	Uporaba rjavega maščobnega tkiva za zdravljenje debelosti	Urška Černe	Luka Dejanović	Tjaša Sorčan	23.12.2014	03.01.2015	06.01.2015
Amadeja Lapornik	23	Vpliv analogov vitamina D na bolezni ledvic in ostale pogoste bolezni	Živa Moravec	Jernej Vidmar	Nina Mavec	23.12.2014	03.01.2015	06.01.2015
Urška Kašnik	17	Transport maščobnih kislin skozi človeško placento	Marija Srnko	Tomaž Žagar	Urška Černe	03.01.2015	06.01.2015	13.01.2015
Jerneja Ovčar	20	Metabolizem saharoze in njen pomen pri signalizaciji v rastlinah	Bine Tršavec	Katja Malovrh	Tadej Ulčnik	03.01.2015	06.01.2015	13.01.2015
						03.01.2014	06.01.2014	13.01.2015

Gradivo za predavanja

Gradivo za predavanja najdete v spletni učilnici.

Naloga

Vaša naloga je:
Po dva študenta skupaj pripravita projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt. Predlagana struktura:

• Uvod
• Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji
• Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze
• Literatura

Za pripravo seminarja velja naslednje:

• Prva stran seminarja naj vsebuje naslov projekta, avtorje, povzetek (od 130 do 160 besed) in grafični povzetek (čez približno pol strani)
• Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Zelo pomembno je, da je obseg od 1500 do 2000 besed . Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
• Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo tega obrazca.
• Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni tukaj.
• Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20 minut. Nalogo predstavita oba študenta (razdelita si čas). Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
• Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo pripombe k projektu in postavijo po dve vprašanji.
• Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.

Imena datotek

Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate poimenujete po naslednjem receptu:

• 19_nano_Priimek1_Priimek2.doc(x) za seminar, npr. 19_nano_Craik_Venter.docx
• 19_nano_Priimek1_Priimek2.ppt(x) za prezentacijo, npr. 19_nano_Craik_Venter.pptx

Ocenjevanje seminarjev

Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo recenzentsko poročilo na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.

Mnenje o predstavitvi

Vsak posameznik mora oceniti seminar, tako da odda svoje mnenje najkasneje v sedmih dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja ne sme oddati.

Urejanje spletnih strani na wikiju

Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji (tule v angleščini in tu v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.

Citiranje virov

Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana zeleno. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. Pravila, ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.
Citiranje knjig:
Priimek, I. Naslov. Kraj: Založba, letnica.
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Glick BR in Pasternak JJ. Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo et al. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme in vivo, in vitro ipd.).

Citiranje člankov:
Priimek, I. Naslov. Naslov revije, letnica, letnik, številka, strani.
Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 2007, 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.
Lartigue C. et al. (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis:
C. Lartigue et al. Science 317, 632 (2007)

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica "in".

Citiranje spletnih virov:
Priimek, I. Naslov dokumenta. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov
strangeguitars. On the brink of artificial life. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.