Miozin

Miozin

Miozin je protein, ki ga najdemo v tkivih z evkariontskimi celicami. V sodelovanju z aktinom sta pomembna pri krčenju in sprostitevi mišic.

Sestava

Molekule miozina so sestavljene iz treh delov: glave, vratu in repa:

Glava: se spaja z aktinom in s pomočjo ATP hidrolize proizvaja potrebno silo, da drsi po aktinskih filamentih v točno določene smeri (krčenje ali sproščanje)

Vrat: deluje kot vez med glavo in repom. Prav tako ima funkcijo, da deluje kot vzvod, ko se miozin premika.

Rep: deluje kot posrednik za transportne molekule oz druge miozinske podenote.

Delovanje

Teorija ki razlaga krčenje mišic s pomikanjem aktinskih filamentov ob mioziskih, se imenuje teorija drsečih filamentov. Ko se mišica vzburi, se miozinske glave približajo aktinskim filaentom in se vežejo nanje. To vezavo omogoči kalcij. Zato mora kalcij pri vzburjenju mišice vstopiti v prostore med aktinskimi in miozinskimi filamenti. Ko se miozinske glave vežejo na obdajajoče aktinske filamente, se ATP, ki je vezan na miozinskih glavah, razcepi v ADP in anorganski fosfat. Pri tem se sprostijo sile, ki so prej držale miozinske glave v zapetem položaju. Glave zato sunejo naprej in potegnejo aktin. Takoj nato se ADP in fosfat sprostita z miozinskih glav, te pa ostanejo še vedno vezane na aktin. Miozinsk glave se ločijo od aktina šele takrat, ko se nanje vežejo nove molekule ATP. Vezava ATP pa ne omogoči le, da se miozinske glave odcepijo od aktina, temveč omogoči tudi, da zopet sunejo nazaj in se vrnejo v prvotno lego. Če je še vedno prisoten kalcij, so vezavna mesta še vedno sproščena in miozinske glave se ponovno vežejo na aktin, vendar zdaj že na naslednje, premaknjeno mesto. Tako se miozinske glave korak za korakom premikajo po aktinskih filamentih, kar omogoča sproščanje in krčenje sarkomer in s tem tudi mišic.

Viri

Parker S.; The human body book; DK publishing, New york 2007

Johnson, M.D.: Human biology: concepts and current issues; Pearsons Education, San Francisco 2003