Dehidrini
Dehidrini
Skupina 2 LEA (late embryogenesis abundant) proteini, imenovani tudi dehidrini, naj bi stabilizirali makromolekule in jih zaščitili pred poškodbami zmrzali, dehidracije in ionskega ter osmotskega šoka. Njihova natančna funkcija je še nepoznana. So močno hidrofilni in temperaturno stabilni proteini. Pospešeno se pričnejo sintetizirati po indukciji določenih genov, kar je posledica odgovora na mraz pri rastlinah, ki so nanj prilagojene. Domneva se, da dehidrini stabilizirajo membrano preko direktne interakcije z membransko površino ali pa indirektno z močno interakcijo z okoliško vodo. Dehidrini nastajajo tudi kot odgovor na dehidracijo rastline.
Preučili so primer pšeničnega dehidrina (DHN-5), njegovo aktivnost in termično obstojnost na dveh različnih encimih, beta-glukozidaze (bglG) in glukozno oksidazo/peroksidazo (GOD/POD) in vitro. Prečiščen DHN-5 protein je uspel zaščititi in stabilizirati aktivnost bglG encima, ki je bil izpostavljen višjim temperaturam. DHN-5 je uspel stablilizirati oksidacijske encime, saj je izboljšal zanesljivost pri meritvah glukozne koncentracije z glukozno oksidazo/peroksidazo, med tem ko se je temperatura povišala iz 37 na 70 °C. To dokazuje da je dehidrin DHN-5 sposoben ohraniti encimske aktivnosti in vitro pri zaviralnih pogojih zaradi segrevanja.
Nekaterim dehidrininom so dokazali da varujejo laktat hidrogenazo (LDH) pred poškodbami zamrzovanja in odtalitve. Njihova struktura ima manjšo nagnjenost k alfa vijačnicam, so zelo prožni, fi segmenti v dehidrinih pa naj bi ohranjali neurejeno strukturo, zaradi česa delujejo kot molekularni ščiti, kar preprečuje delno denaturiranim proteinom, da bi reagirali med sabo.
