2017-bionano-seminar

Bionanotehnologija- seminar

doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022

Seznam seminarjev

Ime in priimek	Datum predstavitve	Tema seminarja
Peter Prezelj	22.03.17	Spreminjanje vsebnosti in karakteristik hranilnih snovi v živilih in pripravljeni hrani z uporabo kovalentnih modifikacij, prečnega povezovanja in encimov
Boštjan Petrič	22.03.17	Reverzibilno tiskanje s peptidnimi /proteinskimi pigmenti, kovalentno vezanimi na celulozo prek amidne vezi
Ema Guštin	22.03.17	Nanoprevleka hrustanca za preprečitev osteoartritisa
Tjaša Lapanja	29.03.17	Modificirana CHO celična linija prilagojena za ultrazvočno indukcijo izražanja proteinov v industrijskih bioreaktorjih
Maruša Prolič Kalinšek	29.03.17	Senzor za detekcijo Legionella bakterij na osnovi polidiacetilena
Domen Klofutar	29.03.17	Novi načini prenosa informacij z izrabo kapacitet DNA: Prenos šifrirne in/ali steganografske DNA v ustni votlini preko naravno prisotnih gostiteljev Lactobacillus Casei in Veillonella Parvula
Simon Bolta	05.04.17	Sinteza inzulina pri sladkornih bolnikih neposredno po povišanju krvnega sladkorja
Tomaž Rozmarič	05.04.17	Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina)
Urša Kapš	05.04.17	Nanodelci za strjevanje krvi
Julija Mazej	12.04.17	opis teme ali naslov
Nataša Žigante	12.04.17	opis teme ali naslov
Anja Herceg	12.04.17	opis teme ali naslov
Mirjam Kmetič	19.04.17	Nanoprotistrup na osnovi nanodelcev, ki vsebujejo inhibitor varespladib
Mojca Kostanjevec	19.04.17	Tarčno zdravljenje epitelijskih tumorjev (cepiva in si-RNA - EpCAM) z uporabo nanodiskov
Jan Rozman	19.04.17	Sinteza nealergenega rekombinantnega kazeina za jedilno / biorazgradljivo embalažo
Barbara Dušak	03.05.17	Izboljšava gojenja mesa n vitro
Mateja Cigoj	03.05.17	Probiotik z dodatkom nanodelcev za zdravljenje celiakije. Uporaba probiotičnih bakterij, ki izločajo peptidaze za razgradnjo glutena do neimunogenih fragmentov, in nanodelcev, ki vsebujejo modificirane naravne glutenske peptide specifične za HLA-DQ2 receptorje na limfocitih T, ki zavrejo Th1 posredovan avtoimunski odziv na gluten.
Toni Nagode	03.05.17	Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina)
Tim Božič	10.05.17	Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina)
Darja Božič	10.05.17	opis teme ali naslov
Petra Tavčar	10.05.17	Odstranjevalec škodljivih E-jev in BPA iz kupljenih pijač na osnovi kovalentno pritrjenih protiteles in aptamerov
Marjeta Horvat	17.05.17	FeO nanodelci za učinkovitejše odpravljanje zobnega kariesa
Danijela Jošić	17.05.17	Gensko spremenjen Lactobacillus, ki izloča nanodelce z spermicidnim in protimikrobnim delovanjem za dolgotrajno zaščito pred zanositvijo in spolno prenosljivimi boleznimi.
Tina Kuhar	17.05.17	Flaška za vodo z bionanosenzorjem za takojšnjo zaznavo kvalitete oziroma pitnosti nalite vode.
Nika Strašek	24.05.17	Uporabniku dostopen diagnostični test za zaznavo okužbe s boreliozo in klopnim meningitisom
Eva Vidak	24.05.17	Biosenzor za CO na osnovi transkripcijskega faktorja CooA iz bakterije Rhodospirillum rubrum
Alja Zgonc	24.05.17	Senzor za zaznavanje miRNA v urinu za diagnozo nevrodegenerativnih bolezni
Zala Gluhić	31.05.17	Varnejše uživanje alkohola z uporabo odorant-binding proteina LUSH.
Judita Avbelj	31.05.17	Nanonaprava iz bioloških delov, ki z absorbcijo in razgradnjo delcev iz zraka preprečuje različne alergijske reakcije.
Vid Jazbec	31.05.17	Gensko spremenjene čebele odporne na insekticide.
Vita Vidmar	07.06.17	'Hot start' transglutaminaza za popravljanje razcepljenih lasnih konic
Luka Kavčič	07.06.17	Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina)
Mojca Juteršek	07.06.17	Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina)
Bojana Lazović	07.06.17	Poenostavljen pristop k razvoju novih senzorjev FRET (Förster resonance energy transfer)
Eva Korošec	07.06.17	Tattoo biosenzor za raven alkohola v krvi na osnovi alkohol oksidaze, povezan s pametnim telefonom, računalnikom ali avtomobilskimi ključi.
Tajda Buh	07.06.17	opis teme ali naslov

Gradivo za predavanja

Gradivo za predavanja najdete v spletni učilnici.

Naloga

Vaša naloga je:
Študent pripravi projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt. Predlagana struktura:

• Uvod
• Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji
• Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze
• Literatura

Za pripravo seminarja velja naslednje:

• Prva stran seminarja naj vsebuje naslov projekta, avtorje, povzetek (od 130 do 160 besed) in grafični povzetek (čez približno pol strani)
• Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo od 2000 do 2500 besed (vključno z literaturo). Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
• Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo tega obrazca.
• Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni tukaj.
• Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 25 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
• Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo pripombe k projektu in postavijo po dve vprašanji.
• Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik en dan pred predstavitvijo do polnoči.

Imena datotek

Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem receptu:

• 19_nano_Priimek1_Priimek2.doc(x) za seminar, npr. 19_nano_Craik_Venter.docx
• 19_nano_Priimek1_Priimek2.ppt(x) za prezentacijo, npr. 19_nano_Craik_Venter.pptx

Ocenjevanje seminarjev

Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo recenzentsko poročilo na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do predstavitve seminarja.

Mnenje o predstavitvi

Vsak posameznik mora oceniti seminar, tako da odda svoje mnenje najkasneje v sedmih dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja ne sme oddati. Na tej strani lahko preverite, če ste svoje mnenje za določen seminar že oddali in če je bil oddan pravočasno.

Urejanje spletnih strani na wikiju

Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji (tule v angleščini in tu v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.

Citiranje virov

Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana zeleno. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. Pravila, ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.
Citiranje knjig:
Priimek, I. Naslov. Kraj: Založba, letnica.
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Glick BR in Pasternak JJ. Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo et al. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme in vivo, in vitro ipd.).

Citiranje člankov:
Priimek, I. Naslov. Naslov revije, letnica, letnik, številka, strani.
Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 2007, 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.
Lartigue C. et al. (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis:
C. Lartigue et al. Science 317, 632 (2007)

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica "in".

Citiranje spletnih virov:
Priimek, I. Naslov dokumenta. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov
strangeguitars. On the brink of artificial life. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.