Sintezna biologija

Izpiti v študijskem letu 2018/19: 7. februar, 19. junij, 6. september 2019. 

Sintezna biologija je prišla kot samostojen predmet na slovenske univerze dobrih 10 let za prvimi ameriškimi univerzami. Kljub temu so se prvi dokaj splošni učbeniki za ta predmet pojavili šele par let nazaj, vsebina predmeta pa ni standardizirana in je med univerzami lahko zelo različna. V slovenščini nimamo niti učbenika, niti še ni dokončno vzpostavljena terminologija (veliko izrazov sicer prevzemamo iz molekularne biologije), vendar se stanje izboljšuje.

Predmet Sintezna biologija smo vključili v prvi magistrski študij Biokemije na FKKT kot enega od dveh temeljnih predmetov v 2. letniku, po tem, ko študentje že opravijo izpit iz Tehnologije DNA. Delno se navezuje na izbirni predmet Molekularna biotehnologija. Z reakreditacijo je predmet od leta 2016/17 naprej obvezen za vse študente Biokemije.

Predmet ima 30 h predavanj, 25 h seminarjev in 20 h računalniških in laboratorijskih vaj in ga izvajamo v zimskem semestru.

Nosilec predmeta sem Marko Dolinar. Navodila za vaje, ki jih bo letos vodil asist. Aljaž Gaber, boste dobili v tednu pred prvo vajo.

Pri pripravi seminarjev in pripravah na izpit boste verjetno rabili sinteznobiološki terminološki slovar SBTS (v nastajanju).

Seminarji

V študijskem letu 2013/14 so študentje pripravljali poglavja za učbenik sintezne biologije, v katerem so obdelana poglavja od osnov do kompleksnih, ne pa toliko aplikativnih, izvedb načel sintezne biologije.

V študijskem letu 2014/15 so bili tema seminarjev najodmevnejši članki s področja sintezne biologije. Ti so najpogosteje napisani v tako kompleksnem jeziku, da jih študentje nižjih letnikov ali nestrokovnjaki (ki pa imajo osnovno znanje s področja biokemije in molekularne biologije) ne morejo v celoti razumeti. S seznama 40 najbolj citiranih člankov s področja SB so si študentje izbrali vsak enega za predstavitev. Ta je bila v dogovoru s študenti v angleškem jeziku v pisni obliki (3000 - 5000 besed), predstavitev na seminarskih urah (15 minut za vsako predstavitev) pa je bila v slovenskem jeziku. Kazalo člankov za 2014/15 s povezavami na seminarje je na ločeni strani.

Leta 2015/16 so bili seminarji pretežno iz dveh zbornikov, v katerih poglavja obravnavajo osnovne pristope v sintezni biologiji in uporabo za industrijske namene, nekaj seminarjev pa je na osnovi preglednih člankov, ki opisujejo zaokrožena področja raziskav in aplikacij. Seznam naslovov vsebuje tudi povezave do seminarjev.

V študijskem letu 2016/17 so študentje lahko izbirali med dvema tipoma seminarskih tem: visokocitirani raziskovalni (ne pregledni)članki s področja sintezne biologije ali pa predstavitev katerega od nagrajenih študentskih projektov s tekmovanja iGEM 2016. Seznam tem vključuje povezave do seminarjev, ti pa povezave do izhodiščnih gradiv.

Enako so seminarji organizirani tudi v tekočem študijskem letu. Oglejte si kazalo s povezavami do povzetkov in gradiv.

Ocenjevanje

Ocena je sestavljena iz več delov. Za pripravo seminarja boste dobili 20 % točk, za sodelovanje pri seminarjih pa 5 %. Za odgovore na kolokviju (ocena mora biti pozitivna, da lahko pristopite k izpitu) boste dobili 25 % točk, preostalih 50 % pa za odgovore na izpitna vprašanja iz teorije. Na pisnem izpitu morate iz teorije doseči vsaj 55 % točk. Nato končno oceno izračunam po zgornjem kriteriju in tako, kot kažejo spodnja primera in razmejitev med ocenami.

Primera izračuna končne ocene:
1. primer
Ocena seminarja 9, sodelovanje pri seminarju 6, kolokvij 9, teorija 75 %.
Preračun po formuli: 9*0,20+6*0,05+9*0,25+75/10*0,50 = 8,1 -> ocena 8
2. primer
Ocena seminarja 6, sodelovanje pri seminarju 6, kolokvij 7, teorija 55 %.
Preračun po formuli: 6*0,20+6*0,05+7*0,25+55/10*0,50 = 6,0 -> ocena 6

Meje med ocenami bodo: 0-54 % (odstotki se nanašajo na oceno pisnega dela izpita): 5 (negativno), 5,5-6,5: 6, 6,6-7,4: 7, 7,5-8,2: 8, 8,3-9,0: 9, 9,1-10: 10.