Glukoza
GLUKOZA (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor)
SPLOŠNO
Glukoza je enostavni sladkor oziroma monosaharid, znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.
SESTAVA
Glukoza ima dva izomera L-glukoza in D-glukoza od katerih je le D-glukoza biološko aktivna. D-glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C6H12O6. Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.
BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne dekarboksilacije in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki glikogena. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni.
Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80% energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona insulin in glukagon .
LASTNOSTI
Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.
VIRI
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005
Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974
