Prirojen imunski in kemijsko sprožen oksidativni stres spremeni potek translacije

Pravilna translacija je potrebna za sintezo funkcionalnega proteina in posledično normalno celično delovanje. Pri translaciji, med drugim, prihaja do vezave aminokislin na točno določene tRNA v procesu, ki ga imenujemo aminoacilacija, pravilna vezava pa je odvisna od delovanja encima aminoacil-tRNA-sintetaze.

Običajna napaka vezave je en na 10000 do 100000 parov in vitro, kar in vivo pomeni, da v celicah sesalcev prihaja do napačne aminoacilacije 1% metioninskih ostankov, ki se porabijo za sintezo proteinov.

Ob izpostavljenosti celic virusom, TLR-ligandom ali kemijsko induciranemu oksidativnemu stresu, pride do desetkratne povečave Met-misacilacije, torej vezave metioninskih ostankov na napačne tRNA. Razlog je v splošnem dejstvu, da metioninski ostanki v proteinu, delujejo intramolekularno pri zaščiti aktivnih mest pred poškodbami, ki bi jih povzročile reaktivne kisikove zvrsti, s pomočjo oksidacije močno reaktivnega žvepla v stranski verigi. Ta se v prvotno stanje vrne s pomočjo reduktaz.

Met-misacilacija ima adaptivno vlogo povečanja deleža metioninskih ostankov v proteinih, ki s tem varujejo celico pred poškodbami oksidativnega stresa, misacilacija tRNA z metioninom pa je hitro inducirana, s čimer ta mehanizem ponudi takojšnjo ekstragenetsko rešitev v novo sintetiziranih proteinih in s tem tudi hitro zaščito.

Misacilacija tRNA z metioninom je pogost in reguliran proces v celici, proteini, ki bazirajo na tRNA misacilaciji pa predstavljajo način manipulacije in širjenja informacije kodirane z nukleinskimi kislinami