BIO2 Povzetki seminarjev 2026
POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2026/27
Brina Zelič - uporaba nanodelcev za raziskovanje celične sinalizacije
Nanodelci so zelo majhni delci, ki imajo pogosto drugačne lastnosti od večjih delov istega materiala. Vedno bolj se jih uporablja za raziskovanje celičnih procesov, saj so bolj natančni od klasičnih metod. Takšna nanodelce običajno sestavlja jedro iz izbranega materiala, ter ovoj ligandov, ki omogoča vezavo nanodelca. Poznamo različne nanodelce, ki v celici zaznavajo različne dejavnike. Ti so protonski pretok skozi membrano, kovinski ioni v celici, raztopljen kisik in temperatura v celici. Poleg preučevanja lahko z nanodelci nekatere procese tudi upravljamo. To najlažje naredimo z kovinskimi nanodelci v magnetnem polju, kjer njihovo premikanje vpliva na ionske kanalčke in membrane, na katere so nanodelci vezani. S posebnimi nanodelci lahko manipuliramo tudi temperaturo v celici. Ti vsrkajo magnetno ali svetlobno energijo in jo pretvorijo v toplotno, kar vpiva na stanje v celici. Na področju razvoja nanodelcev za raziskovanje celične signalizacije je aktivnih več skupin znanstvenikov, na primer Wang et al., Pan et al., Lee et al., Tay et al., Huang et al., Chen et al. in Xie et al. Čeprav se zdi nanotehnologija popolna rešitev za preučevanje celične signalizacije, vseeno pride z določenimi problemi. Ti so večinoma zaradi morebitne nenatančnosti meritev, nejasnosti rezultatov, cene tehnologije in slabo raziskanih učinkov nanodelcev na človeka in okolje.
Nala Zec Jesenko - Strukturni vpogledi v usmerjeno signaliziranje receptorjev GPCR: od statičnih modelov do dinamike
Razvoj usmerjenih ligandov za receptorje, sklopljene s proteini G (GPCR), predstavlja eno najbolj privlačnih področij sodobne farmakologije, saj ponuja možnost ločevanja terapevtskih učinkov od neželenih stranskih učinkov. Klasična hipoteza predpostavlja, da usmerjeni agonisti stabilizirajo specifična aktivna stanja celotnega receptorja, ki prednostno omogočajo vezavo proteinov G ali arestinov. V seminarski nalogi je na podlagi preglednega članka Seyedabadi et al. (2022) analizirana strukturna osnova receptorjev GPCR, sklopljenih z znotrajceličnimi partnerji. Analiza razkriva nepričakovano odsotnost bistvenih globalnih razlik med kompleksi, saj se proteini G, kinaze GRK in arestini vežejo v skoraj identično odprto medvijačno votlino receptorja. Avtorji opozarjajo, da usmerjenost morda določajo subtilne lokalne prerazporeditve posameznih stranskih verig znotraj vezavnega žepa ali specifična fosforilacijska koda kinaz GRK. Seyedabadi et al. prav tako izpostavljajo metodološke pasti celičnih presejalnih testov, predvsem vpliv nespecifičnega signalnega ozadja celice ter zamenjavo fizikalne rekrutacije arestina z dejanskim prenosom signala. Pod vprašaj je postavljena avtonomnost arestinskega signaliziranja, saj domnevno arestinsko usmerjeni mutanti motiva DRY razkrivajo prikrito aktivacijo proteinov G. Avtorji zaključujejo, da usmerjenost ne izvira iz statičnih globalnih stanj, temveč iz dinamike vezavnih poti in energijskega profila receptorja.
Tim Bregar Zaletelj - Vloga β-arrestinov pri nevrodegenerativnih boleznih
Za nevrodegenerativne bolezni je značilno postopno propadanje določene populacije živčnih celic, kar vodi v vse izrazitejše motnje delovanja živčnega sistema. Njihove klinične posledice, kot so motnje spomina in mišljenja, spremembe vedenja ter težave z gibanjem, so odvisne predvsem od tega, katera možganska področja so prizadeta. Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen in frontotemporalna lobarna degeneracija se razlikujejo po značilnih simptomih in patoloških spremembah, vendar imajo nekatere skupne celične in molekularne značilnosti. Mednje sodijo motnje znotrajceličnega signaliziranja, spremenjeno delovanje sinaps ter moteno odstranjevanje poškodovanih ali nepravilno zvitih proteinov, katerih kopičenje lahko prispeva k napredovanju bolezni. β-arrestina 1 in 2 sta pomembna regulatorja celičnega signaliziranja, ki bi lahko povezovala več omenjenih procesov. Poleg uravnavanja odzivnosti receptorjev, sklopljenih z G-proteini (GPCR), delujeta kot prilagodljiva ogrodna proteina, ki omogočata povezovanje različnih encimov in signalnih partnerjev ter s tem vplivata na številne znotrajcelične signalne poti. Njuno delovanje je večplastno, saj lahko v različnih celičnih okoliščinah povzroča različne, tudi nasprotujoče si učinke. Zato je njun pomen pri nevrodegenerativnih boleznih odvisen od vrste proteina, celičnega okolja in bolezenskega mehanizma. Namen naloge je predstaviti osnovne značilnosti izbranih nevrodegenerativnih bolezni, pojasniti fiziološko delovanje β-arrestinov 1 in 2 ter pregledati in primerjati dosedanje ugotovitve o njuni vlogi pri Alzheimerjevi bolezni, Parkinsonovi bolezni in frontotemporalni lobarni degeneraciji.
Ime in Priimek - Naslov seminarja
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum. Curabitur pretium tincidunt lacus. Nulla gravida orci a odio. Nullam varius, turpis et commodo pharetra, est eros bibendum elit, nec luctus magna felis sollicitudin mauris. Integer in mauris eu nibh euismod gravida. Duis ac tellus et risus vulputate vehicula. Donec lobortis risus a elit. Etiam tempor. Ut ullamcorper, ligula eu tempor congue, eros est euismod turpis, id tincidunt sapien risus a quam. Maecenas fermentum consequat mi. Donec fermentum. Pellentesque malesuada nulla a mi. Duis sapien sem, aliquet nec, commodo eget, consequat quis, neque. Aliquam faucibus, elit ut dictum aliquet, felis nisl adipiscing sapien, sed malesuada diam lacus eget erat. Cras mollis scelerisque nunc. Nullam arcu. Aliquam consequat. Curabitur augue lorem, dapibus gravida, lacinia et, tincidunt ut, eros. Phasellus ultrices nulla quis nibh. Quisque a lectus. Donec consectetuer ligula vulputate sem.
