Metabolične raziskave na pacientih s hepatitisom B in C

Hepatitis pomeni vnetje jeter. Hepatitis lahko povzročajo različni dejavniki, kot so okužbe, pretirano uživanje alkohola, razna zdravila, kemične snovi in strupi, motnje v presnovi (npr. hemokromatoza[1]) ali celo spremenjen lasten imunski odziv (avtoimuni hepatitis). Najpogosteje ga povzročajo virusi, med njimi največkrat tako imenovani hepatotropni virusi (virusi hepatitisa A, B, C, D, E in G), lahko pa tudi različni drugi virusi, ki poleg drugih, za določeno obolenje značilnih bolezenskih znakov, povzročajo vnetje jeter. Hepatitisa B (HBV)[2] in C (HCV)[3] sta lahko resni kronični bolezni, ki desetletje ali več potekata povsem prikrito in po mnogo letih privedeta do hude poškodbe jeter, ciroze ali celo raka na jetrih, ki je dokazano povezan s tema okužbama.

Pakistanski raziskovalci (Mastoi AA et al., 2009) so raziskali podobnosti in razlike na pacientih s hepatitisom B in C. V študijo je bilo vključeno 50 bolnikov omejene virusne infekcije in 50 zdravih osebkov kot kontrolna skupina. Na podlagi krvnih vzorcev so bile določene vrednosti encimov alkalna fosfataza (ALP)[4], keratin fosfokinaza (CPK)[5], laktat-dehidrogeneza (LDH)[6], alanin transaminaza (ALT)[7] in aspartat transaminaza (AST)[8]. Poleg omenjenih encimov so določili vrednosti posameznih kovin (Fe, Mg, Zn in Cu) ter vrednosti holesterola, trigliceridov, uree in sečne kisline. Iz rezultatov so ugotovili, da so parametri, kot so aktivnosti encimov ter vrednosti omenjenih kovin skupaj z antioksidativno vrednost pri bolnikih z HBV in HCV uporabljeni za določitev statusa bolezni.