Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)
Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)
Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je skupek simptomov in infekcij, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi okužbe z virusom HIV (humani imunodificentni virus. Glavni tarči HIV sta imunski sistem in centralni živčni sistem. Okužba s HIV predstavlja kronično in napredujočo bolezen, za katero so značilne novotvorbe in oportunistične ter druge okužbe, ki so posledica okvarjenih imunskih mehanizmov.Virus HIV spada v družino retrovirusov ; njegov genom je namreč zapisan v RNK. Po okužbi vgradi virus svoj genetski kod v gostiteljevo dednino s pomočjo encima reverzne transkriptaze, zato popolna ozdravitev ni mogoča. Do okužbe z virusom HIV pride preko:
- spolnega stika »per rectum« ali »per vaginam« (semenska tekočina, nožnični izloček)
- prenosa s krvjo ali krvnimi derivati
- vertikalnega prenosa z matere na plod in otroka (materino mleko)
Potek bolezni
- Akutna faza
- Dva do štiri tedne po okužbi se lahko pojavijo simptomi, podobni kot pri gripi (vročina, potenje, zatečene bezgavke, slabost ...), pri nekaterih pa se akutna faza ne izrazi.
- Latentna faza
- Akutni fazi sledi latentna faza, ko se virus v telesu množi, a ne povzroča simptomov. Traja 9–11 let.
- Faza ARC (angl.(A)ids (R)elated (C)omplex)
- Ob koncu latentne faze se ponovno pojavijo simptomi, podobni tistim v akutni fazi, vendar ne minejo.
- Faza aidsa
- Se pojavi, če so prisotne določene sekundarne okužbe ali zločeste novotvorbe oz. t.i. aids definirajoče bolezni.
Simptomi
Pri bolnikih z aidsom je značilno, da gre večinoma za okužbe z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci, ki jih imunski sistem zdravega človeka zatre. Okuženi imajo tudi večje tveganje za pojav nekaterih vrst raka, prav tako se pogosto pojavijo sistemski znaki okužbe, kot so:
- povišana telesna temperatura,
- znojenje
- zatečene bezgavke
- splošna oslabelost mišic
- izguba telesne teže
- glavobol
- kronična utrujenost
- izguba teka
- dolgotrajne driske
Okužbe dihal
- pnevmocistoza, pljučnica, ki jo povzroči mikroorganizem Pneumocystis carinii.
- jetika (tuberkuloza)
Okužbe prebavil
- vnetja požiralnika, ki jo povzroči okužba s kandidami, virusom herpesa simpleksa 1
Nevrološki in psihiatrični simptomi
- nevropsihiatrične motnje
- Kriptokokni meningitis - okužba možganskih ovojnic z glivo Cryptococcus neoformans in lahko povzroči vročino, glavobole, izčrpanost, slabost.
- progresivna amultifokalna levkoencefalopatija (PML) nastopiarada - okvara mielina, moten prenos živčnih impulzov.
Novotvorbe
Pri bolnikih, okuženih s HIV-om je povečana možnost za nastanek nekaterih vrst raka, kar je posledica sekundarnih okužb z onkogenimi DNK-virusi (Epstein-Barr), KSHV (angl. Kaposi's sarcoma-associated herpesvirus) in humanim virusom papiloma (HPV).
- Kaposijev sarkom je najpogostejša oblika raka pri okuženih z virusom HIV. Povzroča ga KSHV in se kaže na koži v obliki vijoličastih vozličev, lahko prizadene usta, prebavila in pljuča.
- Hodgkinov limfom, rak zadnjika in danke
- Pri ženskah rak materničnega vratu (HPV).
Zdravljenje
Preventiva
Kot preventiva je predvsem pomembna splošna osveščenost o okužbi in bolezni. Cepiva proti okužbi z virusom HIV ali zdravila, ki bi popolnoma pozdravila okužbo s HIV-om ali aids, zaenkrat še ne poznamo. Edina poznana ukrepa za preprečevanje okužbe je izogibanje izpostavljenosti (zaščiten spolni odnos – kondom in izogibanje uporabi pribora za injiciranje, če je bil v stiku s krvjo koga drugega) ali protiretrovirusna terapija takoj po visoko tvegani izpostavljenosti.
Protivirusno zdravljenje
Za zdravljenje okužb z virusom HIV se uporablja t. i. visoko aktivna protiretrovirusna terapija (angl. highly active antiretroviral therapy = HAART). Sedanja optimalna oblika HAART sestoji iz kombinacije različnih skupin protiretrovirusnih zdravil. Običajni režim zdravljenja sestoji iz dveh nukleotidnih zaviralcev reverzne transkriptaze ter enega zaviralca proteaze ali nenukleozidnega zaviralca reverzne transkriptaze.
