Hialuronidaza

Hialuronidaza je encim (EC 3.2.1.35)[1], ki ki katalizira hidrolizo hialuronske kisline. [2]. Pri tem se razcepijo ß-1,4 glikozidne vezi med N-acetil-beta-D-glukozaminom in D-glukuronsko kislino. (rezcep slika: http://proteopedia.org/wiki/index.php/Image:Hyal_reaction.jpg)

Z katalizo hidrolizo hialuronske kisline, glavne sestavine medceličnih povezav, hialuronidaza znižuje viskoznost kisline in s tem povečuje prepustnost tkiv za tekočine. Tako se spodbuja širjenje snovi s pomočjo tkiv, bodisi ugodno (pri absorbciji zdravil) bodisi neugodno (pri širjenju okužbe). Hialuronidaza deluje tudi kot prebavni encim (nahaja se v slini sesalcev), pri človeku pa se nahaja tudi na sprednjem akrosomu spermijev, tako da razgradi zunanjo membrano jajčeca (zono pelucido) in omogoči, da se semenčica združi s haploidnim jedrom jajčeca.

Zunajcelično jo pridelujejo nekatere grampozitivne patogene bakterije rodov Clostridium perfringens, Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes. Hialuronidazo so v preteklosti imenovali dejavnik širjenja, ker spodbuja invazivnost patogenih bakterij zaradi zmožnosti, da v tkivu gostitelja cepi hialuronsko kislino. S tem ima večjo mobilnost skozi tkiva človeškega telesa, kar bakterijam omogoča, da jih makrofagi človeškega imunskega sistema ne prepoznajo. (vir: vir: Leksikoni Cankarjeve založbe, Mikrobiologija) Dejavnost hialuronidaze je bila odkrita tudi v strupih žuželk, pajkov, škorpijonov, kač, rib in v pijavkah. Hialuronidazo uporabljajo v medicini, v povezavi z drugimi zdravili, za lažje širjenje in večjo razpršenost po čim večji površini (primer uporabe je pri očesnih operacijah, kjer se uporablja skupaj z lokalnimi anestetiki). Poleg tega pa jo uporabljajo tudi v diagnostiki streptokokne okužbe ter kot biokemijski marker za raka na mehurju (v primeru povečane ravni hialuronidaze v urinu).

Kemijske lastnosti: - Formula spojine C2455H3775N617O704S21 - Molska masa 53870.9 g/mol