Asparagin

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

Asparagin (krajše Asn ali N) je amid asparaginske kisline. Je ena izmed 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine. Njegova kodona sta AAU in AAC. Za človeka je neesencialna aminokislina, kar pomeni, da jo lahko človeško telo sintetizira samo in ni nujno potrebno, da jo vnašamo s hrano.


Contents

Zgodovina

Asparagin je prva aminokislina, ki jo je znanstvenikom uspelo izolirati že leta 1806. Izolirali so ga iz soka asparagusa (belušev); od tod tudi njegovo ime.

Kemijske lastnosti

Njegova molekulska formula je C4H8N2O3, po IUPAC-u ga imenujemo 2-amino-3-karbamoilpropanojska kislina. Asparagin ima molsko maso 132.12 g mol−1. Izoelektrično točko ima pri pH 5,41. Uvrščamo pa ga med nevtralne aminokisline s polarno stransko verigo.

Poznamo dve izomerni obliki asparagina: L-asparagin in D-asparagin. Razlikujeta se v okusu; D-asparagin je sladek, L-asparagin pa je brez okusa.

Viri asparagina

Asparagin najdemo v hrani živalskega (jajca, ribe, morska hrana, govedina,...) in rastlinskega izvora (beluši, krompir, soja, stročnice,...).

Asparagin pa nastaja tudi pri biosintezi. Oksaloacetat se s pomočjo encima transaminaza, ki prenese amino skupino iz glutamata na oksaloacetat, pretvori v aspartat. Iz aspartata, glutamina in ATP-ja potem nastanejo s pomočjo encima asparagin-sintetaza asparagin, AMP, glutamat in pirofosfat.

Funkcije

Naše živčevje ga nujno potrebuje za pravilno delovanje. Deluje pa tudi kot diuretik, torej pospešuje izločanje vode in tako ugodno vpliva na delovanje ledvic.

Viri

http://sl.wikipedia.org/wiki/Esencialna_aminokislina

http://de.wikipedia.org/wiki/Asparagin

http://www.henriettesherbal.com/eclectic/bpc1911/asparaginum.html

http://en.wikipedia.org/wiki/Asparagine

Povezava

Asparagin http://sl.wikipedia.org/wiki/Asparagin

Personal tools