Avtoprotitelesa

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

Avtoprotitelesa, imenovana tudi avtoreaktivni limfociti so protitelesa (vrsta beljakovin), ki jih proizvaja imunski sistem, usmerjen proti eni ali večim posameznim lastnim beljakovinam. Ponavadi jih telo proizvaja zaradi tujih beljakovin ali snovi v telesu (npr.patogen). Čeprav telo ponavadi prepozna svoje lastne celice, na njih ne reagira. Vendar pa se včasih zgodi, da telo lastno celico prepozna kot škodljivo, to pa vodi k proizvodnji avtoprotiteles, ki napadajo lastne celice in tako povzročijo veliko škodo. Vzroki za nastanek avtoprotiteles so različni ter še vedno ne preveč raziskani. Tako je proizvodnja nekaterih avtoprotiteles posledica genetske predpostavke v povezavi z vplivi okolja, kot primer lahko vzamemo virusno bolezen, vseeno pa proizvodnja ni neposredno povezana z genetiko. Pri navidezno zdravih sorodnikih, ki imajo enaka protitelesa, se pogosto pojavlja ista avtoimunska bolezen, ki je dostikrat latentna. Avtoimunske bolezni se hitreje razvijajo pri ženskah zaradi estrogena, pri okužbah, saj lahko številni virusi, mikrobi, bakterija itd. sprožijo avtoimunost, jemanje zdravil, ki sama po sebi niso antigeni, lahko pa se vežejo na lastne beljakovinske antigene in jih spremenijo, pogoste pa so tudi zaradi UV-sevanja, saj modificira avtoantigene ali povzroča apoptozo kožnih celic in včasih prispeva k sistemskih avtoimunskim boleznim. Avtoprotitelesa se pri boleznih, specifičnih za organ (imunski sistem je uperjen proti posameznemu organu ali žlezi) vežejo na lastne antigene, to pa povzroči neposredno okvaro celic. Lahko jih odkrijemo v telesnih tekočinah in tkivih kot so: -avtoprotitelesa proti Langerhansovim otočkom -avtoprotitelesa proti inzulinu -avtoprotitelesa proti glutamatni dekarboksilazi -avtoprotitelesa proti tirozinski fostafazi. Pri zdravih posameznikih avtoprotitelesa trenutno še niso pogosta, saj ukrepi ob morebitni pozitivni določitvi prisotnosti avtoprotiteles še niso določeni, s testiranjem zdravih posameznikov odkrijemo zelo majhen procent pozitivnih posameznikov, še vedno pa ni razrešeno razmerje učinkovitosti testiranja in njegove cene.

Literatura: 1. Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS, Ljubljana 2000 2. Roitt, Brostoff, Male: Immunology 3. www.mf.uni-mb.si/slike/Gradivo/.../Avtoimunske_bolezni.doc 4. www.farma-drustvo.si/.../sladkorna%20bolezen%20tipa%20i.doc

Personal tools