C-reaktivni protein

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

C-reaktivni protein ali CRP je protein, ki ga je možno najti v krvi. Je protein akutne faze in je pri zdravih osebah prisoten v zelo nizkih koncentracijah (je pokazatelj bakterijske infekcije). CRP sta odkrila Tillete in Francis leta 1930, kot dodatek zdravilu za paciente z akutnim vnetjem in je reagiral z pnevmokoknim polisaharidom C.


Gen za CRP je na prvem kromosomu (1q21-q23). Zapisuje za protein z 224 ostanki; molekulska masa monomera je 25.106 Da. Protein sestavlja 5 enakih, nekovalentno povezanih enot v obliki diska (slika).

CRP je član razreda reaktantov akutne faze, saj je njegova raven močno zvišana med vnetjem. Pomaga pri vezavi tujih in poškodovanih celic ter s tem pospeši fagocitozo z makrofagi , ki izražajo receptor za CRP (fagocitoza s posredovanjem opsonina). Menijo, da je pomemben pri naravni imunosti, saj naj bi igral vlogo zgodnjega obrambnega sistema pred okužbami.

Koncentracija CRP se opazno poviša pri poškodbah tkiva zaradi bakterijske infekcije in po operacijah. Povišane vrednosti zasledimo že v 6-12 urah po začetku vnetnega procesa, vrh pa doseže veliko prej kot drugi pokazatelji vnetja. Pri virusnih okužbah praviloma ni povišanja CRP, zato lahko hitro in zanesljivo razlikujemo med bakterijskimi in virusnimi infekcijami.

CRP uporabljajo v diagnostične namene kot označevalec vnetja. Pri akutnih vnetjih se vrednost CRPja dvigne tudi za 50.000-krat. Njegova razpolovna doba je konstantna, zato je raven CRP v glavnem odvisna le od hitrosti sinteze.


Pomen CRP v zdravniški praksi

  • Visok in hiter porast koncentracije CRP pri bakterijskih infekcijah.
  • Pri virusnih okužbah praviloma ni povišanja koncentracije CRP.
  • Hiter padec ob okrevanju omogoča spremljanje poteka bolezni in uspešnosti zdravljenja z antibiotiki.

Viri

Personal tools