Flavonoidi

From Wiki FKKT

Jump to: navigation, search

FLAVONOIDI

Flavonoidi so derivati 1,3-difenilpropana.

Glede na kemijsko zgradbo aglikonskega-nesladkornega dela flavonoide razdelimo na 7 skupin:


• antocianidine (cianidin, pelargonidin) [[1]]


• flavanole in proantocianidine (epikatehin, katehin)


• flavanone (hesperidin, naringenin)


• flavone (apigenin, luteolin)


• flavonole (kemferol, kvercetin, miricetin)


• halkone (butein, izolikviritigenin)


• izoflavone (formononetin, genistein)

Flavonoidi so v naravi tako pogosti kot glikozidi. Zaradi glikoziliranja so vodotopni in jih v celici najdemo v vakuolah. Sladkorni del je lahko mono-, di- ali trisaharid, ki vsebuje molekule glukoze, galaktoze, aloze, apioze, arabinoze, ramnoze, ksiloze, glukuronske ali galakturonske kisline. Hidroksilne skupine sladkorjev so lahko zaestrene z alifatskimi (ocetno, malonsko) ali aromatskimi kislinami (galno, benzojsko, p-kumarno) ter redko tudi z žveplovo (VI) kislino. Najpogosteje gre za O-glikozide, ki imajo glikozilirano hidroksilno skupino na mestih 3 in 7. Redkeje najdemo C-glikozide, pri katerih nastane vez med sladkorjem in ogljikom na mestih 6 ali 8.

Flavonoidi predstavljajo zelo obsežno skupino struktur (poznamo že okrog 5000 spojin), katerih nastanek obsega dve pomembni biosintezni poti – šikimatno in malonatno. V šikimatni poti nastanejo cimetna kislina in njena derivata (p-kumarna in kavna kislina) in jo lahko opredelimo kot predstopnjo, ki preko malonatne poti vodi do nastanka flavonoidov.

Flavonoidi delujejo kot:


~antiinflamatorno


~protitoksično


~protimikrobno


~antitumorsko


~antivirusno


~encimski inhibitor


~antioksidativno

Večina farmakoloških raziskav flavonoidov so bile izvedene in vitro. Zelo malo je bilo izvedenih farmakokinetičnih študij in glavni razlog je, da je malo flavonoidnih drog, ki se uporabljajo v profesionalni medicini.

Flavanoidi so učinkoviti: pri kroničnem vnetju, alergijah, koronarni arterijski bolezni in pri raku dojk. Flavanoidi varujejo celice pred oksidativnem stresu.

Najpomenbnejši viri flavanoidov so:


~sadje (plodovi citrusov, marelice, češnje, grenivke, črni ribez, borovnice, jabolka)


~zelenjava (čebula, zeleni poper, brokoli, paradižnik, špinača)


~oreški


~semena


~zelišča


~začimbe


~zdravilne rastline (ginko, pegasti badelj, šentjanževka in glog)


~soja


~med


~čaj


~rdeče vino

So pomembne komponente agrumi sadja. Flavanoidi ugodno vplivajo na človeško zdravje. Z normalno, zdravo prehrano dnevno v organizem vnesemo tudi do 2 g flavonoidov. Flavonoidi so rastlinski sekundarni metaboliti. Nekateri dajejo rumeno, rdečo in modro barvo cvetovom, sadežem in listom. Njihove vloge v rastlinah so zelo različne: privabljajo opraševalce, regulirajo rast, inhibirajo bakterijske in virusne encime ter ščitijo pred žarki UV-B

http://sl.wikipedia.org/wiki/Flavonoidi

VIRI:

http://www.google.si/#hl=sl&q=flavonoid+biosynthesis&meta=&aq=f&oq=flavonoid+biosynthesis&fp=1&cad=b

Gunnar Samuelsson: Drugs of Natural Origin; A textbook of Pharmacognosy, fifth edition, 1999

Manuchair Ebadi: Pharmacodynamic basis of Herbal Medicine, 2001

Personal tools