Ribonukleotid

Ribonukleotidi so vsi purinski in pirimidinski nukleotidi, ki imajo kot sladkorno komponento ribozo. Nukleotidi pa so sestavljeni iz sladkorja pentoze (ki je v primeru ribonukleotidov riboza), dušikove baze in fosfatne skupine. So monomerne enote, ki gradijo polimer ribonukleinsko kislino (RNA). Poleg tega so tudi sestavni deli koencimov npr. FAD, NAD+, NADP +, CoASH in SAM.

RNA je sestavljena iz štirih vrst ribonukleotidov: adenozin-5'-monofosfata (AMP), gvanozin-5'-monofosfata (GMP), citidin-5'-monofosfata (CMP) in uridin-5'-monofosfata (UMP). Genetska informacija, ki je shranjena v nukleinskih kislinah, je kodirana z zaporedjem nukleotidov.

Pri večini organizmov poznamo dva načina pridobivanja ribonukleotidov: sintezo de novo (sinteza iz izhodnih spojin) in reciklažno pot sinteze nukleotidov (pot ponovne uporabe dušikovih baz). Pri biosintezi de novo se porabi veliko energije (hidrolizira se veliko molekul ATP), zato reciklažna pot predstavlja alternativno, ekonomično pot. Nato se iz ustreznih ribonukleotidov sintetizirajo deoksiribonukleotidi. Ribonukleotid – reduktaza je encim, ki je potreben za reakcijo pri kateri iz ribonukleotidov nastanejo deoksiribonukleotidi z reakcijo redukcije.