Glutamin: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
 
(7 intermediate revisions by one other user not shown)
Line 1: Line 1:
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine '''Glutamin'''] ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvaindvajsetih esencialnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju acido-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov, izločanje rasnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.
'''Glutamin''' ('''Gln''' ali '''Q''') je ena izmed dvajsetih osnovnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju kislinsko-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rastnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.


== Osnovni podatki ==
== Osnovni podatki ==


[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-Amino-4-Carbamoyl Butanoic Acid) ima tališče pri 185 - 186ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je '''C5H10N2O3''', molska masa pa znaša 146.14 g/mol. V prehranskih dopolnilih ga najdemo v dveh oblikah:
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/L-glutamine-skeletal.png Glutamin] (2-amino-4-karbamoilbutanojska kislina) ima tališče med 185 ºC in 186 ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je C<sub>5</sub>H<sub>10</sub>N<sub>2</sub>O<sub>3</sub>, molska masa pa znaša 146,14 g/mol.


- Prosti L-glutamin
- Glutamin peptid
Razlika je samo ta, da je glutamin peptid vezan še s kakšno drugo aminokislino.


== Pridobivanje ==
== Pridobivanje ==
Glutamin danes industrijsko proizvajamo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP-ja in amoniaka, ki se sintetizirajo po sledeči reakciji:
Glutamin danes industrijsko proizvajajo s pomočjo [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine_synthetase sinteze] glutamata, ATP in amoniaka v reakciji:


Glutamat + ATP + NH3 Glutamin + ADP + Fosfat + H2O
glutamat + ATP + NH<sub>3</sub> glutamin + ADP + fosfat + H<sub>2</sub>O


=== Pojavljanje v naravi ===
=== Pojavljanje v naravi ===
Line 20: Line 15:


== Uporaba ==
== Uporaba ==
Glutamin so prvič izolirali iz sokov rdeče pese, leta 1883, vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.
Glutamin so prvič izolirali iz soka rdeče pese (leta 1883), vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.


== Viri ==
== Viri ==


- http://www.cenim.se/247-a.html
- [http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine Glutamin - angleška Wikipedija]
 
- http://en.wikipedia.org/wiki/Glutamine


- http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html
- [http://www.chemie.fu-berlin.de/chemistry/bio/aminoacid/glutamin_en.html Stran o kemijskih elementih in spojinah]


- [http://www.cenim.se/247-a.html Članek o glutaminu iz revije "Cenim se"]


[[Category:LEX]]
[[Category:LEX]]

Latest revision as of 10:15, 3 May 2010

Glutamin (Gln ali Q) je ena izmed dvajsetih osnovnih aminokislin. Je najbolj pogosta prosta aminokislina v krvi (500-900 µmol/l) in igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi proteinov, ohranjanju kislinsko-baznega ravnovesja oz. normalne kislosti krvi, spodbuja delovanje možganov in izločanje rastnega hormona, ključno vlogo pa igra tudi pri rasti mišic in preprečuje njihovo razgradnjo.

Osnovni podatki

Glutamin (2-amino-4-karbamoilbutanojska kislina) ima tališče med 185 ºC in 186 ºC in je topen v vodi. Njegova molekluksa formula je C5H10N2O3, molska masa pa znaša 146,14 g/mol.


Pridobivanje

Glutamin danes industrijsko proizvajajo s pomočjo sinteze glutamata, ATP in amoniaka v reakciji:

glutamat + ATP + NH3 → glutamin + ADP + fosfat + H2O

Pojavljanje v naravi

Najboljši naravni viri glutamina so živila živalskega izvora, kot so ribe, meso (govedina, perutnina), mleko, mlečni izdelki, sledijo pa jim živila rastlinskega izvora - špinača, fižol, peteršilj, zelje, sadni sokovi. Največji porabniki glutamina v našem telesu so mišice, ledvice, imunski sistem in tanko črevo, največja proizvajalca pa skeletne mišice in pljuča. Kljub temu, da glutamin človeško telo proizvaja samostojno, pa pri močno povišani porabi zaradi stresnih dejavnikov proizvodnja ne dohaja potreb in ga je potrebno zaužiti v obliki prehranskega dopolnila.

Uporaba

Glutamin so prvič izolirali iz soka rdeče pese (leta 1883), vendar pa ga iz proteina niso izolirali vse do leta 1932. Kljub precej zgodnjemu odkritju aminokisline, pa so šele pred kratkim ugotovili njegove pozitivne učinke na človeško telo. Glutamin se danes uporablja v medicini, saj pospešuje celjenje poškodb tkiva, zlomov, blagodejno vpliva na vnetja prebavil in želodčnih razjed, je pa tudi ena izmed najbolj zaželenih aminokislin med rekreativnimi in profesionalnimi športniki.

Viri

- Glutamin - angleška Wikipedija

- Stran o kemijskih elementih in spojinah

- Članek o glutaminu iz revije "Cenim se"