KE2-seminar

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search

Biološka kemija

Gradivo s predavanj.. Username je bk2, password pa samozame25.

Biološka kemija- seminar

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 9:00 do 10:00.

Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

Seznam seminarjev

Ime in priimek Ime in priimek Slovenski naslov članka Tema Faktor vpliva revije Rok za oddajo Rok za recenzijo Datum predstavitve Recenzent 1 Recenzent 2
Katja Bokalič Neva Klančar Razvoj raka Prenos signalov 34,48 07.03. 10.03. 14.03. Arah Bor Župec Ana
Brigita Krajnc Mateja Kožar Mutacije kalijevih kanalčkov, primarni aldosteronizem in dedna hipertenzija Prenos signalov 4,336 07.03. 10.03. 14.03. Babnik Simon Zgonc Katja
Martin Gladovič Miha Zadnik GPR39: Z G-proteinom sklopljen receptor, aktiviran z Zn2+ in njegova vloga v organizmu Prenos signalov 6.09 07.03. 10.03. 14.03. Bajuk Silvija Žener Boštjan
Maja Makarovič Tanja Lipec Signalizacija pri hipertenziji Prenos signalov 14.03. 17.03. 21.03. Bercko Urška Zec Šemsa
Maja Dragutinovic Jerneja Korenč Signalizacijska vloga fruktoze Prenos signalov 14.03. 17.03. 21.03. Bobnar Jernej Zadnik Miha
Veronika Erjavec Janja Sotlar Protein kinaze in funkcije jajčnikov Prenos signalov 4,586 14.03. 17.03. 21.03. Bokalič Katja Uršič Matija
David Pavlin Maja Osenjak Regionalna aerobna glikoliza v človeških možganih Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot 14.03. 17.03. 21.03. Dragutinović Maja Turek Bor Lucijan
Matej Kocen Hermina Hudelja Metabolični procesi v rakavih celicah Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot 14.03. 21.03. 28.03. Erjavec Veronika Trafela Špela
Polona Rudolf Daša Puh ATM aktivira pentoza fosfatno pot, kar spodbudi antioksidantno obrambo in popravilo DNA Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot 14.03. 21.03. 28.03. Gabrovšek Primož Tomažin Urša
Amanda Krajnc Nastja Hrovat Funkcija PFK1 od prokariontov do evkariontov Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot 18.03. 24.03. 28.03. Gartner Blaž Tiringer Urša
Taja Pöschl Luka Hribernik Nenormalnosti cikla citronske kisline v možganih shizofrenikov Cikel citronske kisline 14.03. 21.03. 28.03. Gladović Martin Sotlar Janja
Uroš Jazbec Mariša Kadivec naslov Cikel citronske kisline 21.03. 28.03. 04.04. Gombač Zala Smole Špela
Boštjan Žener Urša Petek Metabolizem trikarboksilne kisline v Plasmodium falciparum Cikel citronske kisline 34,48 21.03. 28.03. 04.04. Grčman Matjaž Skvarča Ana
Esmira Nikočević Blaž Gartner Interakcije med encimi TCA cikla v Bacillus subtilis Cikel citronske kisline 21.03. 28.03. 04.04. Hoenigsman Urša Kožar Mateja
Bor Arah Martin Rozman naslov Katabolizem maščobnih kislin 21.03. 28.03. 04.04. Hrastnik Nana Ivana Rudolf Polona
Nika Osterman Elvisa Mejremić naslov Katabolizem maščobnih kislin 28.03. 04.04. 11.04. Hribernik Luka Rozman Martin
Jožica Koračin Alja Marolt naslov Katabolizem maščobnih kislin 28.03. 04.04. 11.04. Hudelja Hermina Puh Daša
Matija Uršič Andrej Mihevc naslov Katabolizem aminokislin in cikel uree 28.03. 04.04. 11.04. Iskra Andrej Požes Aljaž
Ana Župec Karin Poljanec naslov Katabolizem aminokislin in cikel uree 28.03. 04.04. 11.04. Janežič Saša Pöschl Taja
Sabina Mulej Silvija Bajuk naslov Katabolizem aminokislin in cikel uree 04.04. 11.04. 18.04. Jazbec Uroš Poljanec Karin
Urška Bercko Lucija Juvan naslov Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija 04.04. 11.04. 18.04. Jerebic Jernej Mejremić Elvisa
Zala Gombač Nana Ivana Hrastnik naslov Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija 04.04. 11.04. 18.04. Juvan Lucija Planinc Špela
Kim Kranjec Šemsa Zec naslov Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija 04.04. 11.04. 18.04. Kadivec Mariša Petkovšek Eva
Sarah Merlin Eva Petkovšek naslov Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija 24.04. 03.05. 09.05. Klančnik Natalija Krajnc Brigita
Klara Lombar Natalija Klančnik naslov Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija 24.04. 03.05. 09.05. Klančar Neva Petek Urša
Žiga Medoš Bor Lucijan Turek naslov Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija 24.04. 03.05. 09.05. Kobal Lara Per Ana
Manca Mrvar Urša Osolnik naslov Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah 24.04. 03.05. 09.05. Kocen Matej Pečar Jan
Špela Trafela Urška Videmšek naslov Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah 04.05. 09.05. 16.05. Koračin Jožica Pavlin David
Natalia Lozak Jan Pecar naslov Biosinteza lipidov 04.05. 09.05. 16.05. Korenč Jerneja Paščinski Mateja
Sasa Janezic Ursa Honigsman naslov Biosinteza lipidov 04.05. 09.05. 16.05. Kranjec Kim Pahor Maja
Urša Tiringer Špela Smole naslov Biosinteza lipidov 04.05. 09.05. 16.05. Lakner Janja Osterman Nika
Aljaž Požes Matjaž Grčman naslov Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul 09.05. 16.05. 23.05. Lapanje Katja Osolnik Urša
Katja Lapanje Jernej Bobnar naslov Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul 09.05. 16.05. 23.05. Lipec Tanja Osenjak Maja
Špela Planinc Ana Skvarča naslov Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul 09.05. 16.05. 23.05. Lombar Klara Nikočević Esmira
Andrej Iskra Andraž Mavrič naslov Regulacija metabolizma 09.05. 16.05. 23.05. Ložak Natalia Krajnc Amanda
Urša Tomažin Maja Milovanovič naslov Regulacija metabolizma 16.05. 23.05. 30.05. Lukunič Katja Mulej Sabina
Janja Lakner Lara Kobal naslov Regulacija metabolizma 16.05. 23.05. 30.05. Makarovič Maja Mrvar Manca
Mateja Paščinski Jernej Jerebic naslov Regulacija metabolizma 16.05. 23.05. 30.05. Marolt Alja Milovanovič Maja
Katja Zgonc Maja Pahor naslov Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih 16.05. 23.05. 30.05. Mavrič Andraž Mihevc Andrej
Ana Per Simon Babnik naslov Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih 23.05. 30.05. 06.06. Medoš Žiga Merlini Sarah
Katja Lukunič Primož Gabrovšek naslov Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih 23.05. 30.05. 06.06. Videmšek Urška Hrovat Nastja

Naloga

  • po dva/dve v skupini pripravita seminar, katerega osnova je znanstveni članek s tematiko vpisano v tabeli, ki ga po želji izberete v znanstveni reviji, ki ima faktor vpliva večji kot 3 in je bil objavljen v letu 2011. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov! http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR
  • osnovni članek in naslov pošljete meni, najkasneje pet dni pred rokom za oddajo (rok-5), da ocenim, če je primeren za predstavitev. Naslov tudi vpišete v tabelo.
  • Povzetek seminarja opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
  • Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
  • Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 1800 do 2000 besed), vsebovati mora najmanj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
  • Natisnjen seminar oddajte do roka vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
  • Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.
  • Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 5+5 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
  • Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti postavijo vsakemu po eno vprašanje.
  • Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
  • Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!

Ocenjevanje seminarjev

Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [recenzentsko poročilo] na spletu.

Mnenje o predstavitvi

Vsak posameznik mora oceniti seminar, tako da odda svoje mnenje najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja ne sme oddati.

Urejanje spletnih strani na wikiju

Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji (tule v angleščini in tu v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.


Faktor vpliva

Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v COBISS-u. V polje "Naslov revije" vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za leto 2011 faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.

Citiranje virov

Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. Pravila, ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.
Citiranje knjig:
Priimek, I. Naslov. Kraj: Založba, letnica.
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Glick BR in Pasternak JJ. Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo et al. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme in vivo, in vitro ipd.).

Citiranje člankov:
Priimek, I. Naslov. Naslov revije, letnica, letnik, številka, strani.
Lartigue C. et al. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.
Lartigue C. et al. (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis:
C. Lartigue et al. Science 317, 632 (2007)

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).


Citiranje spletnih virov:
Priimek, I. Naslov dokumenta. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov
strangeguitars. On the brink of artificial life. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.