Kinezin: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
(New page: '''Kinezin''' je motorični protein, ki ga najdemo v evkariontskih celicah. Giblje se po [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Mikrotubuli mikrotubulih] vedno proti plus koncu oziroma prot...)
 
No edit summary
 
Line 1: Line 1:
'''Kinezin''' je motorični protein, ki ga najdemo v evkariontskih celicah. Giblje se po [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Mikrotubuli mikrotubulih] vedno proti plus koncu oziroma proti periferiji. Tej obliki transporta pravimo anterogradni transport. Vloga kinezina je prenos organelov in veziklov, ter pomoč pri delitvi celice.  
'''Kinezin''' je motorični protein, ki ga najdemo v evkariontskih celicah. Giblje se po [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Mikrotubuli mikrotubulih] vedno proti plus koncu oziroma proti periferiji. Tej obliki transporta pravimo anterogradni transport. Vloga kinezina je prenos organelov in veziklov ter pomoč pri delitvi celice.  


'''Zgradba:'''  
'''Zgradba:'''  


Molekula kinezina ima približno 360kDa in je heterotetramer, ima 2 lahki (~64 kDa) in 2 težki (~120kDa) verigi. Vsako težko verigo sestavlja ena glava, ki vsebuje ADP in vezavno mesto za mikrotubul. Lahki verigi sta sestavljeni iz repa, katerega vloga je vezava na tovor. Lahki in težki verigi sta povezani s pecljem.  
Molekula kinezina ima približno 360 kDa in je heterotetramer; ima 2 lahki (~64 kDa) in 2 težki (~120 kDa) verigi. Vsako težko verigo sestavlja ena glava, ki vsebuje ADP in vezavno mesto za mikrotubul. Lahki verigi sta sestavljeni iz repa, katerega vloga je vezava na tovor. Lahki in težki verigi sta povezani s pecljem.  


[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK21710/figure/A5461/?report=objectonly Zgradba]
[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK21710/figure/A5461/?report=objectonly Zgradba]
Line 9: Line 9:
'''Delitev:'''  
'''Delitev:'''  


Glede na lego glave, delimo kinezine na N – kinezine (glava je na NH2 koncu), M – kinezine (glava je na sredini) in na C – kinezine (glava je na COOH koncu).  
Glede na lego glave, delimo kinezine na N–kinezine (glava je na NH<sub>2</sub>-koncu), M–kinezine (glava je na sredini) in na C–kinezine (glava je na COOH-koncu).  


'''Pomen:'''
'''Pomen:'''


Kinezin je zelo pomemben za delovanje živčnih celic, ker prenaša signal iz aksona proti plus sinapsi.
Kinezin je zelo pomemben za delovanje živčnih celic, ker prenaša signal z aksona proti plus sinapsi.


'''Kako deluje:'''  
'''Kako deluje:'''  


Molekula kinezina se prosto giblje, dokler ena od glav ne pride do mikrotubula in se nanj trdno veže. Ob tem se sprosti ADP. Vezavno mesto je prosto, zato se nanj hitro veže ATP. Zaradi te izmenjave se pecelj veže na jedro glave. Druga glava se nato premakne naprej na naslednje vezavno mesto mikrotubula. Zaradi tega se v prvi glavi hidrolizira ATP in nastane ADP ter prosti fosfat. Nato se ciklus ponovi.
Molekula kinezina se prosto giblje, dokler ena od glav ne pride do mikrotubula in se nanj trdno veže. Ob tem se sprosti ADP. Vezavno mesto je prosto, zato se nanj hitro veže ATP. Zaradi te izmenjave se pecelj veže na sredico glave. Druga glava se nato premakne naprej na naslednje vezavno mesto mikrotubula. Zaradi tega se v prvi glavi hidrolizira ATP in nastaneta ADP ter prosti fosfat. Nato se ciklus ponovi.


[http://www.youtube.com/watch?v=lLxlBB9ZBj4 Delovanje]
[http://www.youtube.com/watch?v=lLxlBB9ZBj4 Delovanje]
Line 23: Line 23:
'''Viri:'''
'''Viri:'''


1. Ladish h., Berk A., Zipursky S. L. e tal. Molecular Cell Biology, 4th edition, New York, W. H. Freeman, 2000, ISBN-10:0-7167-3136-3  
1. Lodish H., Berk A., Zipursky S. L. et al. Molecular Cell Biology, 4th edition, New York, W. H. Freeman, 2000, ISBN-10:0-7167-3136-3  


2. Nature 400 (online), Visschler K., Schnitzer J., Nature Publishing Group, Oxford, 8 July 1999, tednik, dostopno na naslovu http://www.nature.com, ISSN 0028-0836
2. Visschler K., Schnitzer J., Nature 400 (online), 8 July 1999, dostopno na naslovu http://www.nature.com, ISSN 0028-0836


3. http://www.pnas.org/content/98/13/6999.full
3. http://www.pnas.org/content/98/13/6999.full

Latest revision as of 13:47, 10 July 2012

Kinezin je motorični protein, ki ga najdemo v evkariontskih celicah. Giblje se po mikrotubulih vedno proti plus koncu oziroma proti periferiji. Tej obliki transporta pravimo anterogradni transport. Vloga kinezina je prenos organelov in veziklov ter pomoč pri delitvi celice.

Zgradba:

Molekula kinezina ima približno 360 kDa in je heterotetramer; ima 2 lahki (~64 kDa) in 2 težki (~120 kDa) verigi. Vsako težko verigo sestavlja ena glava, ki vsebuje ADP in vezavno mesto za mikrotubul. Lahki verigi sta sestavljeni iz repa, katerega vloga je vezava na tovor. Lahki in težki verigi sta povezani s pecljem.

Zgradba

Delitev:

Glede na lego glave, delimo kinezine na N–kinezine (glava je na NH2-koncu), M–kinezine (glava je na sredini) in na C–kinezine (glava je na COOH-koncu).

Pomen:

Kinezin je zelo pomemben za delovanje živčnih celic, ker prenaša signal z aksona proti plus sinapsi.

Kako deluje:

Molekula kinezina se prosto giblje, dokler ena od glav ne pride do mikrotubula in se nanj trdno veže. Ob tem se sprosti ADP. Vezavno mesto je prosto, zato se nanj hitro veže ATP. Zaradi te izmenjave se pecelj veže na sredico glave. Druga glava se nato premakne naprej na naslednje vezavno mesto mikrotubula. Zaradi tega se v prvi glavi hidrolizira ATP in nastaneta ADP ter prosti fosfat. Nato se ciklus ponovi.

Delovanje

Viri:

1. Lodish H., Berk A., Zipursky S. L. et al. Molecular Cell Biology, 4th edition, New York, W. H. Freeman, 2000, ISBN-10:0-7167-3136-3

2. Visschler K., Schnitzer J., Nature 400 (online), 8 July 1999, dostopno na naslovu http://www.nature.com, ISSN 0028-0836

3. http://www.pnas.org/content/98/13/6999.full

4. http://rpi.edu/dept/bcbp/molbiochem/MBWeb/mb2/part1/kinesin.htm

5. http://en.wikipedia.org/wiki/Kinesin

Retrieved from "https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kinezin&oldid=7287"