Kolagen (I)

From Wiki FKKT

(Difference between revisions)
Jump to: navigation, search
Current revision (07:28, 2 September 2010) (view source)
 
(4 intermediate revisions not shown.)
Line 1: Line 1:
-
KOLAGEN (I)
+
Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90 % suhe mase zunajceličnega matriksa tkiv in organov. Prisoten je v kitah, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80 % kolagena, zato tudi najbolj vpliva na prožnost in elastičnost kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V trdni obliki se nahaja v roženici in očesni leči. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne celice - hondrociti, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako ustvarjajo prostor za sintezo novega.
-
Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90% suhe mase ekstracelularnega matriksa tkivov in organov. Prisoten je v vezeh, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80% kolagena, zato je tudi najbolj vpliven pri prožnosti in elastičnosti kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V kristalni obliki se nahaja v roženici in očesnih lečah. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin v krvnih žilah. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne molekule, t.i. kondrociti, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako omogočajo prosta mesta za nov kolagen. Kolageni so zgrajeni iz aminokislin (35% Gly, 11% Ala, 21% Pro in 4-Hyp). Pri sesalcih je kolagen zgrajen iz 30 različnih polipeptidnih verig. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni.  [http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full kolagen (I)] je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh alfa1(I) verig ter iz ene alfa2(I) verige. Vsaka veriga pa ima okrog 1500 [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Aminokisline_in_proteini aminokislin]. Dolga vlakna kolagena(I) v vezeh povezujejo mišice h kostem in lahko prenesejo ogromne sile, imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so vezi lahko iztegnjene.
+
Kolageni so zgrajeni iz aminokislin, pri čemer so značilni ostanki Gly (35 %), Ala (11 %), Pro (21 %) in 4-Hyp. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni.  [http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full]
 +
 
 +
Kolagen (I)] je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh verig alfa1(I) ter iz ene verige alfa2(I). Vsaka veriga ima okrog 1500 aminokislinskih ostankov [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Aminokisline_in_proteini aminokislin]. Dolga vlakna kolagena(I) v kitah pritrjajo mišice na kosti in lahko prenesejo ogromne sile; imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so kite lahko iztegnjene.
-
http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full
 
Line 11: Line 12:
Literatura:
Literatura:
-
Tissue engineering. Clemens van Blitterswijk. 1st edition. Canada : Academic Press is an imprint of Elsevier, 2008. 740 s. ISBN 978-0-12-370869-4.
+
* Tissue engineering. Clemens van Blitterswijk. 1st edition. Canada : Academic Press is an imprint of Elsevier, 2008. 740 s. ISBN 978-0-12-370869-4.
-
STEVENS, Lewis. Avian biochmistry and molecular biology. United Kingdom : Cambridge university press, 1996. 272 s. ISBN 0-521-61211.
+
* STEVENS, Lewis. Avian biochmistry and molecular biology. United Kingdom : Cambridge university press, 1996. 272 s. ISBN 0-521-61211.
-
HAMES, B.D., HOOPER, N.M. Instant notes : Biochemistry. 2nd edition. United Kingdom : BIOS Scientific Publishers Ltd, 2000. 422 s. ISBN 1-85996-142-8.
+
* HAMES, B.D., HOOPER, N.M. Instant notes : Biochemistry. 2nd edition. United Kingdom : BIOS Scientific Publishers Ltd, 2000. 422 s. ISBN 1-85996-142-8.
-
LODISH, Harvey, et al. Molecular cell biology. 6th edition. USA : W. H. Rfeeman and Company, 2007. 1150 s. ISBN 9781429203142.
+
* LODISH, Harvey, et al. Molecular cell biology. 6th edition. USA : W. H. Rfeeman and Company, 2007. 1150 s. ISBN 9781429203142.
-
Peter Stušek. 2006 . Biologija človeka. Ljubljana: DZS
+
* Peter Stušek. 2006 . Biologija človeka. Ljubljana: DZS
Line 25: Line 26:
1. Članek, ki je objavljen v reviji PNAS - Defining the domains of type I collagen involved in heparin- binding and endothelial tube formation:
1. Članek, ki je objavljen v reviji PNAS - Defining the domains of type I collagen involved in heparin- binding and endothelial tube formation:
 +
[http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full]
-
http://www.pnas.org/content/95/13/7275.full
+
2. Opis aminokislin (in beljakovin) v spletnem iskalniku wikia science:
 +
[http://novebiologije.wikia.com/wiki/Aminokisline_in_proteini]
-
2.
 
[[Category:LEX]]
[[Category:LEX]]

Current revision

Kolagen je najbolj zastopan in glavni strukturni protein v telesu, saj predstavlja več kot 90 % suhe mase zunajceličnega matriksa tkiv in organov. Prisoten je v kitah, kosteh, koži in v krvnih žilah. V koži je kar 80 % kolagena, zato tudi najbolj vpliva na prožnost in elastičnost kože. Ojačuje krvne žile in ima pomembno vlogo pri razvoju tkiva. V trdni obliki se nahaja v roženici in očesni leči. Uporablja se pri plastični kirurgiji in pri zdravljenju opeklin. Pri nastajanju kolagena so zelo pomembne majhne celice - hondrociti, saj proizvajajo encime, ki razgrajujejo kolagen in tako ustvarjajo prostor za sintezo novega.

Kolageni so zgrajeni iz aminokislin, pri čemer so značilni ostanki Gly (35 %), Ala (11 %), Pro (21 %) in 4-Hyp. Tkiva so zgrajena iz različnih tipov kolagenov, toda en tip kolagena vedno prevladuje. Danes je znanih okrog 20 kolagenskih tipov. Poznamo kolagene, ki tvorijo vlakna ( I, II, III, V, XI) in kolagene, ki ne tvorijo vlaken (IV, VI, VII, VIII, IX, X, XII). Tisti, ki tvorijo vlakna imajo dolge trojne vijačnice, za ostale kolagene pa je značilno, da so heterogeni. [1]

Kolagen (I)] je najbolj zastopan kolagen v tkivih, zato je tudi izolacija tega proteina najlažja. Zgrajen je iz dveh verig alfa1(I) ter iz ene verige alfa2(I). Vsaka veriga ima okrog 1500 aminokislinskih ostankov aminokislin. Dolga vlakna kolagena(I) v kitah pritrjajo mišice na kosti in lahko prenesejo ogromne sile; imajo tudi zelo veliko natezno trdnost, zato so kite lahko iztegnjene.



VIRI

Literatura:

  • Tissue engineering. Clemens van Blitterswijk. 1st edition. Canada : Academic Press is an imprint of Elsevier, 2008. 740 s. ISBN 978-0-12-370869-4.
  • STEVENS, Lewis. Avian biochmistry and molecular biology. United Kingdom : Cambridge university press, 1996. 272 s. ISBN 0-521-61211.
  • HAMES, B.D., HOOPER, N.M. Instant notes : Biochemistry. 2nd edition. United Kingdom : BIOS Scientific Publishers Ltd, 2000. 422 s. ISBN 1-85996-142-8.
  • LODISH, Harvey, et al. Molecular cell biology. 6th edition. USA : W. H. Rfeeman and Company, 2007. 1150 s. ISBN 9781429203142.
  • Peter Stušek. 2006 . Biologija človeka. Ljubljana: DZS


DODATNA POVEZAVA NA SPLET:

1. Članek, ki je objavljen v reviji PNAS - Defining the domains of type I collagen involved in heparin- binding and endothelial tube formation: [2]

2. Opis aminokislin (in beljakovin) v spletnem iskalniku wikia science: [3]

Personal tools