Sintezna biologija: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
 
(29 intermediate revisions by 3 users not shown)
Line 1: Line 1:
   
  Izpiti v študijskem letu 2023/24 bodo 11. in 28. junija ter 29. avgusta 2024.  
Sintezna biologija je prišla kot samostojen predmet na slovenske univerze dobrih 10 let za prvimi ameriškimi univerzami. Kljub temu so se prvi dokaj splošni učbeniki za ta predmet pojavili šele par let nazaj, vsebina predmeta pa ni standardizirana in je med univerzami lahko zelo različna. V slovenščini nimamo niti učbenika, niti ni vzpostavljena terminologija (veliko izrazov sicer prevzemamo iz molekularne biologije), zato se bomo verjetno v prvih letih srečevali z nekaterimi začetniškimi težavami.  


Predmet [http://www.fkkt.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/2-%C5%A0tudij/2-Bolonjski_programi_2._stopnje/2-Biokemija/SINTEZNA_BIOLOGIJA_2014.pdf Sintezna biologija] smo vključili v prvi magistrski študij Biokemije na FKKT kot enega od dveh temeljnih predmetov v 2. letniku, po tem, ko študentje že opravijo izpit iz Tehnologije DNA. Delno se navezuje na predmet izbirnega predmeta [[Molekularna biotehnologija]]. Z reakreditacijo je predmet od leta 2016/17 naprej obvezen za vse študente Biokemije.
Sintezna biologija je prišla kot samostojen predmet na slovenske univerze dobrih 10 let za prvimi ameriškimi univerzami. Za ta predmet sicer obstaja učbenik, ki pa je za magistrsko stopnjo študija žal preskromen. Poleg tega vsebina predmeta ni standardizirana in je med univerzami lahko zelo različna. V slovenščini nimamo niti učbenika, niti še ni dokončno vzpostavljena terminologija (veliko izrazov sicer prevzemamo iz molekularne biologije), kar rešujemo sproti.  


Predmet ima 30 h predavanj, 25 h seminarjev in 20 h računalniških in laboratorijskih vaj in ga izvajamo v zimskem semestru.
Predmet [http://www.fkkt.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/2-%C5%A0tudij/2-Bolonjski_programi_2._stopnje/2-Biokemija/SINTEZNA_BIOLOGIJA_2014.pdf Sintezna biologija] smo najprej vključili v magistrski študij Biokemije na FKKT kot enega od temeljnih predmetov v 2. letniku, po tem, ko študentje že opravijo izpit iz Tehnologije DNA. Delno se navezuje tudi na izbirni predmet [[Molekularna biotehnologija]]. Z reakreditacijo je predmet od leta 2016/17 naprej na sporedu v 1. letniku, in sicer v poletnem semestru.


Nosilec predmeta sem Marko Dolinar. Navodila za vaje, ki jih bo letos vodil asist. Aljaž Gaber, boste dobili v tednu pred prvo vajo.
Predmet ima 30 h predavanj, 25 h seminarjev in 20 h računalniških in laboratorijskih vaj.
 
Nosilec predmeta sem Marko Dolinar, asistentka je Petra Tavčar Verdev. Navodila za vaje boste dobili v tednu pred prvo vajo.


Pri pripravi seminarjev in pripravah na izpit boste verjetno rabili sinteznobiološki terminološki slovar [[SBTS]] (v nastajanju).
Pri pripravi seminarjev in pripravah na izpit boste verjetno rabili sinteznobiološki terminološki slovar [[SBTS]] (v nastajanju).
Line 13: Line 14:
V študijskem letu 2013/14 so študentje pripravljali poglavja za učbenik sintezne biologije, v katerem so obdelana poglavja od osnov do kompleksnih, ne pa toliko aplikativnih, izvedb načel sintezne biologije.  
V študijskem letu 2013/14 so študentje pripravljali poglavja za učbenik sintezne biologije, v katerem so obdelana poglavja od osnov do kompleksnih, ne pa toliko aplikativnih, izvedb načel sintezne biologije.  


V študijskem letu 2014/15 so bili tema seminarjev najodmevnejši članki s področja sintezne biologije. Ti so najpogosteje napisani v tako kompleksnem jeziku, da jih študentje nižjih letnikov ali nestrokovnjaki (ki pa imajo osnovno znanje s področja biokemije in molekularne biologije) ne morejo v celoti razumeti. S seznama 40 najbolj citiranih člankov s področja SB so si študentje izbrali vsak enega za predstavitev. Ta je bila v dogovoru s študenti v angleškem jeziku v pisni obliki (3000 - 5000 besed), predstavitev na seminarskih urah (15 minut za vsako predstavitev) pa je bila v slovenskem jeziku. [[List of SB articles|Kazalo člankov]] za 2014/15 s povezavami na seminarje je na ločeni strani.
V študijskem letu 2014/15 so bili tema seminarjev najodmevnejši članki s področja sintezne biologije. Ti so najpogosteje napisani v tako zapletenem jeziku, da jih študentje nižjih letnikov ali nestrokovnjaki (ki pa imajo osnovno znanje s področja biokemije in molekularne biologije) ne morejo v celoti razumeti. S seznama 40 najbolj citiranih člankov s področja SB so si študentje izbrali vsak enega za predstavitev. Ta je bila v dogovoru s študenti v angleškem jeziku v pisni obliki (3000 - 5000 besed), predstavitev na seminarskih urah (15 minut za vsako predstavitev) pa je bila v slovenskem jeziku. [[List of SB articles|Kazalo člankov]] za 2014/15 s povezavami na seminarje je na ločeni strani.
 
Leta 2015/16 so bili seminarji pretežno iz dveh zbornikov, v katerih poglavja obravnavajo osnovne pristope v sintezni biologiji in uporabo za industrijske namene, nekaj seminarjev pa je bilo na osnovi preglednih člankov, ki opisujejo zaokrožena področja raziskav in aplikacij. [[Seminarji SB 2015/16|Seznam naslovov]] vsebuje tudi povezave do seminarjev.


Leta 2015/16 so bili seminarji pretežno iz dveh zbornikov, v katerih poglavja obravnavajo osnovne pristope v sintezni biologiji in uporabo za industrijske namene, nekaj seminarjev pa je na osnovi preglednih člankov, ki opisujejo zaokrožena področja raziskav in aplikacij. [[Seminarji SB 2015/16|Seznam naslovov]] vsebuje tudi povezave do seminarjev.
Od leta 2016/17 naprej študentje lahko izbirajo med dvema tipoma seminarskih tem: raziskovalni (ne pregledni) članki s področja sintezne biologije, ali pa predstavitev katerega od nagrajenih študentskih projektov s tekmovanja iGEM. Seznami tem vključujejo povezave do seminarjev, ti pa povezave do izhodiščnih gradiv za posamezna študijska leta: [[Seminarji SB 2016/17| 2016/17]], [[Seminarji SB 2017/18| 2017/18]], [[Seminarji SB 2018/19| 2018/19]], [[Seminarji SB 2019/20| 2019/20]], [[Seminarji SB 2020/21| 2020/21]], [[Seminarji SB 2021/22| 2021/22]] in [[Seminarji SB 2022/23| 2022/23]].


V študijskem letu 2016/17 študentje lahko izbirajo med dvema tipoma seminarskih tem: visokocitirani raziskovalni (ne pregledni)članki s področja sintezne biologije ali pa predstavitev katerega od nagrajenih študentskih projektov s tekmovanja iGEM 2016. [[Seminarji SB 2016/17|Seznam tem]] vključuje povezave do seminarjev, ti pa povezave do izhodiščnih gradiv.
Seznam letošnjih tem je bil dostopen samo študentom. Teme, ki so jih študentje izbrali, pa skupaj s povezavami do povzetkov najdete na [[Seminarji SB 2023/24]].


=== Ocenjevanje ===
=== Ocenjevanje ===
Ocena je sestavljena iz več delov. Za pripravo seminarja (ocena mora biti sama po sebi pozitivna, vsaj 6, sicer morate seminar pripraviti na novo) boste dobili 25 % točk, za sodelovanje pri seminarjih pa 10 %. Za odgovore na kolokviju boste dobili 20 % točk, preostalih 45 % pa za odgovore na vprašanja iz teorije. Na pisnem delu izpita morate iz teorije doseči vsaj 55 %, da lahko pridete na ustni del izpita. Ta bo trajal 15-20 minut in na tem delu lahko oceno teoretičnega dela izpita ohranite, izboljšate ali poslabšate. Znanje na ustnem delu bom obtežil z 1/3, na pisnem delu pa z 2/3. Če ne boste znali kakšne osnovne stvari, ustnega dela ne boste opravili in boste morali ponovno na izpit. Upam, da se to sploh ne bo zgodilo. Na ocene za vaje in seminarje ustni del izpita ne bo vplival.
Ocena je sestavljena iz več delov. Za pripravo seminarja boste dobili 20 % točk, za sodelovanje pri seminarjih pa 5 %. Za odgovore na kolokviju boste dobili 20 % točk, preostalih 55 % pa za odgovore na izpitna vprašanja iz teorije. Na pisnem izpitu morate iz teorije doseči vsaj 55 % točk, na kolokviju iz snovi vaj pa vsaj 50 % točk. Opravljen kolokvij je pogoj za pristop k izpitu iz teorije. Končno oceno izračunam po zgornjem kriteriju in tako, kot kažejo spodnja primera in razmejitev med ocenami. 'Kovidne generacije', ko vaj nismo izvajali v živo oz. smo jih izvajali v zmanjšanem obsegu, so imele drugačno razdelitev točk po obveznostih.


Primeri izračuna končne ocene:<br>
Primera izračuna končne ocene:<br>
'''1. primer'''<br>
'''1. primer'''<br>
Ocena seminarja 9, sodelovanje pri seminarju 6, kolokvij 6,5, teorija pisno 70 %, ustno izjemno dobro znanje, ocena 10, zato ocena iz teorije 70%*0,67*10 + 10*0,33 = 8. <br>
Ocena seminarja 9, sodelovanje pri seminarju 3/5, kolokvij 90 %, teorija 75 %. <br>
Preračun po formuli: 9*0,25+6*0,1+6,5*0,2+8*0,45 = 7,75 -> ocena 8<br>  
Preračun po formuli: 9*2+3+0,9*20+0,75*55 = 77 -> ocena 8<br>  
'''2. primer'''<br>
'''2. primer'''<br>
Ocena seminarja 6, sodelovanje pri seminarju 6, kolokvij 7, teorija pisno 55 %, ustno na meji sprejemljivega, 6- (5,75), zato ocena iz teorije 55%*0,67*10 + 5,75*0,33 = 5,58.<br>
Ocena seminarja 6, sodelovanje pri seminarju 3/5, kolokvij 70 %, teorija 55 %.<br>
Preračun po formuli: 6*0,25+6*0,1+7*0,2+5,58*0,45 = 6,01 -> ocena 6<br>
Preračun po formuli: 6*2+3+7*20+0,55*55 = 57 -> ocena 6<br>


Meje med ocenami pri zaključevanju za vpis v VIS bodo: 0-11%: 1, 12-22%: 2, 23-33%: 3, 34-44%: 4, 45-54%: 5 /negativne ocene so pri neopravljenem pisnem izpitu/, 5,95-6,8: 6, 6,81-7,6: 7, 7,61-8,4: 8, 8,41-9,2: 9, 9,21-10: 10
Meje med ocenami bodo: 0-54 % (odstotki se nanašajo na oceno pisnega dela izpita): 5 (negativno), 55-65: 6, 66-74: 7, 75-82: 8, 83-90: 9, 91-10: 10.

Latest revision as of 12:41, 2 April 2024

Izpiti v študijskem letu 2023/24 bodo 11. in 28. junija ter 29. avgusta 2024. 

Sintezna biologija je prišla kot samostojen predmet na slovenske univerze dobrih 10 let za prvimi ameriškimi univerzami. Za ta predmet sicer obstaja učbenik, ki pa je za magistrsko stopnjo študija žal preskromen. Poleg tega vsebina predmeta ni standardizirana in je med univerzami lahko zelo različna. V slovenščini nimamo niti učbenika, niti še ni dokončno vzpostavljena terminologija (veliko izrazov sicer prevzemamo iz molekularne biologije), kar rešujemo sproti.

Predmet Sintezna biologija smo najprej vključili v magistrski študij Biokemije na FKKT kot enega od temeljnih predmetov v 2. letniku, po tem, ko študentje že opravijo izpit iz Tehnologije DNA. Delno se navezuje tudi na izbirni predmet Molekularna biotehnologija. Z reakreditacijo je predmet od leta 2016/17 naprej na sporedu v 1. letniku, in sicer v poletnem semestru.

Predmet ima 30 h predavanj, 25 h seminarjev in 20 h računalniških in laboratorijskih vaj.

Nosilec predmeta sem Marko Dolinar, asistentka je Petra Tavčar Verdev. Navodila za vaje boste dobili v tednu pred prvo vajo.

Pri pripravi seminarjev in pripravah na izpit boste verjetno rabili sinteznobiološki terminološki slovar SBTS (v nastajanju).

Seminarji

V študijskem letu 2013/14 so študentje pripravljali poglavja za učbenik sintezne biologije, v katerem so obdelana poglavja od osnov do kompleksnih, ne pa toliko aplikativnih, izvedb načel sintezne biologije.

V študijskem letu 2014/15 so bili tema seminarjev najodmevnejši članki s področja sintezne biologije. Ti so najpogosteje napisani v tako zapletenem jeziku, da jih študentje nižjih letnikov ali nestrokovnjaki (ki pa imajo osnovno znanje s področja biokemije in molekularne biologije) ne morejo v celoti razumeti. S seznama 40 najbolj citiranih člankov s področja SB so si študentje izbrali vsak enega za predstavitev. Ta je bila v dogovoru s študenti v angleškem jeziku v pisni obliki (3000 - 5000 besed), predstavitev na seminarskih urah (15 minut za vsako predstavitev) pa je bila v slovenskem jeziku. Kazalo člankov za 2014/15 s povezavami na seminarje je na ločeni strani.

Leta 2015/16 so bili seminarji pretežno iz dveh zbornikov, v katerih poglavja obravnavajo osnovne pristope v sintezni biologiji in uporabo za industrijske namene, nekaj seminarjev pa je bilo na osnovi preglednih člankov, ki opisujejo zaokrožena področja raziskav in aplikacij. Seznam naslovov vsebuje tudi povezave do seminarjev.

Od leta 2016/17 naprej študentje lahko izbirajo med dvema tipoma seminarskih tem: raziskovalni (ne pregledni) članki s področja sintezne biologije, ali pa predstavitev katerega od nagrajenih študentskih projektov s tekmovanja iGEM. Seznami tem vključujejo povezave do seminarjev, ti pa povezave do izhodiščnih gradiv za posamezna študijska leta: 2016/17, 2017/18, 2018/19, 2019/20, 2020/21, 2021/22 in 2022/23.

Seznam letošnjih tem je bil dostopen samo študentom. Teme, ki so jih študentje izbrali, pa skupaj s povezavami do povzetkov najdete na Seminarji SB 2023/24.

Ocenjevanje

Ocena je sestavljena iz več delov. Za pripravo seminarja boste dobili 20 % točk, za sodelovanje pri seminarjih pa 5 %. Za odgovore na kolokviju boste dobili 20 % točk, preostalih 55 % pa za odgovore na izpitna vprašanja iz teorije. Na pisnem izpitu morate iz teorije doseči vsaj 55 % točk, na kolokviju iz snovi vaj pa vsaj 50 % točk. Opravljen kolokvij je pogoj za pristop k izpitu iz teorije. Končno oceno izračunam po zgornjem kriteriju in tako, kot kažejo spodnja primera in razmejitev med ocenami. 'Kovidne generacije', ko vaj nismo izvajali v živo oz. smo jih izvajali v zmanjšanem obsegu, so imele drugačno razdelitev točk po obveznostih.

Primera izračuna končne ocene:
1. primer
Ocena seminarja 9, sodelovanje pri seminarju 3/5, kolokvij 90 %, teorija 75 %.
Preračun po formuli: 9*2+3+0,9*20+0,75*55 = 77 -> ocena 8
2. primer
Ocena seminarja 6, sodelovanje pri seminarju 3/5, kolokvij 70 %, teorija 55 %.
Preračun po formuli: 6*2+3+7*20+0,55*55 = 57 -> ocena 6

Meje med ocenami bodo: 0-54 % (odstotki se nanašajo na oceno pisnega dela izpita): 5 (negativno), 55-65: 6, 66-74: 7, 75-82: 8, 83-90: 9, 91-10: 10.