New pages

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
New pages
Hide registered users | Hide bots | Show redirects
(newest | oldest) View (newer 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500)
  • 17:57, 19 May 2024Li+on Switch (hist | edit) ‎[11,246 bytes]Hanaglavnik (talk | contribs) (Created page with "==Projekt Li+on Switch - diagnostični sistem za samostojno merjenje koncentracije litija v sistemu== Skupina TU Braunschweig je v letu 2023 sodelovala na iGEM tekmovanju, kjer so prejeli nagrado za najboljši diagnostični projekt (Overgrad), se uvrstili med 10 najboljših overgradskih projektov ter bili nominirani za kategorijo Najboljši sestavljeni del (Overgrad) in osvojili zlato medaljo. Več o njihovem projektu najdemo na naslednji povezavi: https://2023.igem.wi...")
  • 22:48, 18 May 2024Plazmidni replikoni v farmacevtski industriji (hist | edit) ‎[11,407 bytes]Igor Osterc (talk | contribs) (Created page with "=Uvod= ==Biološka zdravila== Z željo po zdravljenju kroničnih bolezni postajajo biološka zdravila ključen del farmacevtske industrije. Pojem »biološka zdravila« obsega tiste molekule, ki so pridobljene s sintezo ali modifikacijo in sledečo ekstrakcijo iz ekspresijskega sistema, med katere spadajo tudi proteini (encimi, katalitična protitelesa, rastni faktorji…), vitamini in nukleinske kisline (DNA in RNA cepiva, protismerne DNA, ribocimi…). Prednosti biofar...")
  • 17:38, 18 May 2024Razvoj robustnega sistema genetskega biozadrževanja kvasovk s stikalom za stabilnost proteinov (hist | edit) ‎[9,698 bytes]Mark Loborec (talk | contribs) (Created page with "Povzeto po: [https://www.nature.com/articles/s41467-024-44988-8#Sec2 Engineering stringent genetic biocontainment of yeast with a protein stability switch] ==Uvod== Ob vse večjih možnostih manipulacije z genomom vseh vrst organizmov, in hkratnemu strmemu padcu cene za to potrebnih orodij, področje sintezne biologije ponuja odgovore na vse več problemov, s katerimi se človeštvo sooča [1]. Kot pri vseh razvijujočih se tehnologijah pa je potrebno tudi na tem podoro...")
  • 10:42, 18 May 2024OTTER (hist | edit) ‎[9,711 bytes]LukaH (talk | contribs) (Created page with "OTTER (angl. ''Optimized Technique for swiTch Engineering and Ranking'') je projekt ekipe iz Singapurja, s katerim se je udeležila tekmovanja iGEM leta 2023. Cilj projekta je bil priprava orodja OTTER in visokozmogljive metode za karakterizacijo RNA-stikal SIGNAL (angl. ''Scalable Information Generation for Nucleic Acid Lineage Assessment Workflow''). Orodje OTTER ustvari zaporedje RNA-stikala in predvidi učinkovitost delovanja. S SIGNAL se eksperimentalno ovrednoti de...")
  • 15:22, 15 May 2024Vse v enem-IQ preklopna stikala z veliko vsestranskostjo za natančno nastavitev izražanja transgenov v sesalskih celicah in tkivih (hist | edit) ‎[11,684 bytes]Ena Kartal (talk | contribs) (Created blank page)
  • 20:44, 13 May 2024Atipična sistema segregacije pri plazmidih z nizkim številom kopij (hist | edit) ‎[9,783 bytes]Ava Boštjančič (talk | contribs) (Created page with "==Uvod== Plazmidi z nizkim številom kopij kodirajo vsaj en sistem segregacije, vendar se je pri številnih izkazalo, da ne kodirajo genov za tipične sisteme segregacije, kar nakazuje na obstoj alternativnih sistemov. Atipična sistema segregacije, ki sta odvisna zgolj od enega DNA-vezavnega proteina in ne vključujeta NTPaz, sta prisotna v stafilokoknem plazmidu pSK1, kjer je DNA-vezavni protein Par, in v konjugativnem plazmidu ''E.coli'' R388, kjer je DNA-vezavni pro...")
  • 19:22, 13 May 2024Podenote E3 ligaznega kompleksa kot degroni za učinkovito degradacijo citosolnih, jedrnih in membranskih proteinov (hist | edit) ‎[10,508 bytes]David Valte (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.3c00588# Subunits of an E3 Ligase Complex as Degrons for Efficient Degradation of Cytosolic, Nuclear, and Membrane Proteins] == Uvod == == Sestavljanje genoma bakteriofaga JG024 == == Ponovni zagon genoma sestavljenega v ''S. cerevisiae'' == == Vpliv ponovnega zagona na pojav mutacij == == Zaključek == == Literatura ==")
  • 19:21, 13 May 2024OASYS (hist | edit) ‎[10,850 bytes]Ajda Dedič (talk | contribs) (Created page with "== Uvod == OASYS je projekt študentske Indijske skupine IISER-TMV, ki je sodelovala leta 2023 na tekmovanju projektov iGem. OASYS je zasnovan kot diagnostični pripomoček za klinično depresijo, njegove aplikacije pa segajo v prognozo, sledenje antidepresivom, klinična preskušanja zdravil in napredne znanstvene raziskave. Sestavljen je iz mikrofluidne naprave z dvema različnima sistemoma kvantifikacije na osnovi fluorescence za merjenje ravni petih krvnih biomarkerj...")
  • 14:27, 12 May 2024FluoroLoop (hist | edit) ‎[13,709 bytes]Eva Vene (talk | contribs) (Created page with "Seminar na osnovi iGEM project [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html] =Uvod= ==Problematika PFAS== Per- in polifluorinirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakav...")
  • 20:59, 11 May 2024Vloga plazmidov pri kvarjenju piva, ki ga povzročajo mlečne bakterije (hist | edit) ‎[12,285 bytes]Jana.Bregar (talk | contribs) (Created page with "==Uvod== Pivo zaradi prisotnosti etanola, grenke hmeljne kisline, raztopljenega ogljikovega dioksida, zmanjšane koncentracije kisika in nizkega pH, predstavlja mikrobiološko stabilno pijačo. Zaradi svojih specifičnih karakteristik je primerno mikrookolje le za malo mikroorganizmov. Na njegovo pokvarljivost najbolj vplivata seva Lactobacillus in Pediococcus, saj sta tolerantni na hmelj, pritisk v prostoru ter nanju ne vpliva pomanjkanje hranil. Kisline v hmelju učink...")
  • 18:27, 10 May 2024Plazmidna DNA pri zdravljenju tumorjev (hist | edit) ‎[13,664 bytes]Zala.kramar (talk | contribs) (Created page with "==UVOD==")
  • 14:48, 8 May 2024Kriptični plazmidi v človeških prebavilih (hist | edit) ‎[12,812 bytes]Jasna Čarman (talk | contribs) (Created page with "==UVOD== Tekst")
  • 21:18, 6 May 2024LAMPS (hist | edit) ‎[11,491 bytes]Rebeka Jerina (talk | contribs) (Created page with "[https://2023.igem.wiki/shanghaitech-china/index.html/ LAMPS] (''Luminous Algae Material Presenting System'') je projekt s katerim je skupina ShanghaiTech-China lata 2023 sodelovala na tekmovanju iGEM in prejela zlato medaljo, ter nominacijo za najboljši projekt podnebne krize. Avtorica povzetka: Rebeka Jerina ==Problem== Podnebna kriza predstavlja enega glavnih problemov s katerim se dandanes srečuje svetovno prebivalstvo. Globalne temperature in morska gladina nen...")
  • 18:33, 6 May 2024Identifikacija genov, ki se odzivajo na stres kislega okolja in inženiring odpornosti na kislo okolje v cianobakteriji Synechococcus elongatus PCC 7942 (hist | edit) ‎[10,768 bytes]Ela Kovač (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://link.springer.com/article/10.1007/s00253-023-12984-5 Identifikacija genov, ki se odzivajo na stres kislega okolja in inženiring odpornosti na kislo okolje v cianobakteriji ''Synechococcus elongatus'' PCC 7942] ==Uvod== ''Synechococcus elongatus'' PCC 7942 je modelna enocelična cianobakterija, ki se pogosto uporablja za preučevanje fotosinteze in cirkadianih ritmov ter v sintezni biologiji za proizvodnjo različnih biogoriv in kemikalij,...")
  • 12:16, 6 May 2024Sublimestone (hist | edit) ‎[10,626 bytes]Ana Maučec (talk | contribs) (Created page with "[https://2023.igem.wiki/msp-maastricht/ Sublimestone] je projekt študentske ekipe MSP Maastricht, s katerim so leta 2023 sodelovali na tekmovanju iGEM. Prejeli so zlato medaljo in se uvrstili med deset najboljših študentskih ekip. Avtorica povzetka: Ana Maučec ==Ozadje projekta in problem== Številne stavbe in spomeniki izjemnega kulturnega pomena, kot npr. Partenon in piramide v Gizi so zgrajeni iz apnenca. Tudi na območju mesta Maastricht in v okolici je apnenec...")
  • 08:05, 6 May 2024Pomen plazmida Ti za patogenost agrobakterij (hist | edit) ‎[13,440 bytes]Igor Osterc (talk | contribs) (Created page with "==Uvod==")
  • 07:19, 6 May 2024Kombinatorična biosinteza terpenoidov v kvasovkah (hist | edit) ‎[10,351 bytes]Jan Kogovšek (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1096717624000223?via%3Dihub Kombinatorična biosinteza terpenoidov v kvasovkah] =Uvod= Terpenoidi so največji razred naravnih spojin, ki se uporabljajo kot zdravila. Tak primer predstavljata Taxol<sup>®</sup> (Paklitaksel), ki spada med zdravila za zdravljenje raka in antimalarik artemizinin [1]. Podskupina terpenoidov so diterpenoidi, ki vsebujejo 20 ogljikovih atomov (C<sub>20</sub>) in so se...")
  • 21:21, 5 May 2024Razvoj novih binarnih ekspresijskih sistemov za sintezno biologijo rastlin (hist | edit) ‎[10,178 bytes]Alliana Kolar (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://link.springer.com/article/10.1007/s00299-023-03100-y Development of new binary expression systems for plant synthetic biology] ==Uvod==")
  • 16:47, 5 May 2024Silinker (hist | edit) ‎[9,333 bytes]Nusabrdnik (talk | contribs) (Created page with "== Silinker - povezovalni protein za modifikacijo na površini mezoporoznih silikatnih nanodelcev == Skupina BNU China je v letu 2023 sodelovala na iGEM tekmovanju, na katerem je prejela zlato medaljo. Več o njihovem projektu najdemo na naslednji povezavi: https://2023.igem.wiki/bnu-china/index.html Avtorica povzetka: Nuša Brdnik ==Uvod== Mezoporozni silikatni nanodelci (MSN) imajo velik potencial za uporabo v biomedicinske namene. Ti nanodelci imajo namreč šte...")
  • 12:42, 5 May 2024Prenos plazmidov s konjugacijo med gramnegativnimi bakterijami (hist | edit) ‎[12,441 bytes]Doment (talk | contribs) (Created page with "=Uvod= =Procesi v donorski celici= =Procesi v prejemni celici=")
(newest | oldest) View (newer 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500)