New pages

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
New pages
Hide registered users | Hide bots | Show redirects
(newest | oldest) View (newer 50 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500)
  • 08:37, 14 May 2025 ‎Molekularni inženiring funkcionalnih siRNA (hist | edit) ‎[162 bytes] ‎Miljan01 (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38733599/ Molecular Engineering of Functional SiRNA Agents]")
  • 22:03, 12 May 2025 ‎Heartecho: presejalni test za raka pri pacientih po miokardnem infarktu (hist | edit) ‎[10,370 bytes] ‎Lina Kopač (talk | contribs) (Created page with "Projekt Heartecho [https://2024.igem.wiki/cjuh-jlu-china/home] je na iGEM-u leta 2024 predstavila ekipa s Kitajske. Projekt je bil nagrajen z zlato medaljo in nominiran za najboljšega na področju diagnostike. = Uvod = Miokardni (srčni) infarkt in infarkt sta glavna vzroka smrti na svetu. V zadnjih letih so študije pokazale, da imajo kardiovaskularne bolezni (tudi miokardni infarkt) in rakava obolenja nekatere skupne značilnosti. Med pomembne dejavnike tveganja...")
  • 20:06, 12 May 2025 ‎Nanotelo proti Pdc1p kot gensko kodiran inhibitor proizvodnje etanola omogoča dvojni transkripcijski in posttranslacijski nadzor fermentacije v kvasovkah (hist | edit) ‎[10,244 bytes] ‎Lara Zupanc (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubs.acs.org/doi/10.1021/acssynbio.4c00617 Anti-Pdc1p Nanobody as a Genetically Encoded Inhibitor of Ethanol Production Enables Dual Transcriptional and Post-translational Controls of Yeast Fermentations] ==Uvod== Kemijska industrija je pomemben gospodarski sektor, a hkrati tudi velik vir emisij toplogrednih plinov zaradi svoje odvisnosti od petrokemičnih surovin. Prehod na obnovljive vire, kot je biomasa, obeta zmanjšanje teh emisij in...")
  • 20:05, 12 May 2025 ‎S fazno separacijo posredovano sestavljanje večencimskih kompleksov in vivo (hist | edit) ‎[11,819 bytes] ‎Lana Kores (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/acs.biomac.0c00321] = Uvod = Nedavni napredki so poudarili ključno vlogo večencimskega sestavljanja v sintezni biologiji. Takšno urejanje običajno vključuje uporabo samosestavljalnih proteinov, ki delujejo kot ogrodja. V nasprotju s konvencionalnimi strategijami, pri katerih imajo večencimski kompleksi določeno stehiometrijo in geometrijo, obetavna alternativa vključuje prostorsko ločitev encimov znot...")
  • 01:28, 12 May 2025 ‎Tarakate (hist | edit) ‎[9,632 bytes] ‎Pia.spehar (talk | contribs) (Created page with "=='''Uvod in teoretično ozadje'''== Kavčuk je elastičen naravni polimer, ki se pridobiva iz lateksa drevesa kavčukovca (''Hevea brasiliensis''). Njegova glavna komponenta je poli(cis-1,4-izopren), ki kavčuku daje značilne lastnosti, kot so elastičnost, odpornost na vodo in razteznost. Zaradi teh lastnosti je kavčuk široko uporabljen v industriji, na primer za izdelavo avtomobilskih gum, zaščitnih rokavic, medicinske opreme in številnih drugih izdelkov. Svet...")
  • 21:11, 11 May 2025 ‎Povezava sintezne in sistemske biologije za in vivo encimatiko (hist | edit) ‎[11,529 bytes] ‎Gaja Starc (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39322757/ Combining systems and synthetic biology for in vivo enzymology] == Uvod ==")
  • 16:32, 11 May 2025 ‎REPARO (hist | edit) ‎[9,929 bytes] ‎Lina Kopač (talk | contribs) (Created page with "REPARO je projekt, ki ga je leta 2024 pripravila ekipa kitajske Univerze Xiamen. Ekipa je za svoj projekt prejela zlato medaljo in nagrado za najboljši projekt v svoji kategoriji. = UVOD = Razlog za hitre podnebne premembe je med drugim tudi obsežno krčenje gozdov, k čemur pomembno prispeva poraba lesa za proizvodnjo papirja. Eden izmed ukrepov za zmanjšanje te porabe je recikliranje odpadnega papirja, vendar pa trenutni postopki recikliranja niso optimalni. Glavn...")
  • 15:02, 11 May 2025 ‎Izgradnja metabolične poti za biosintezo treonina iz etilen glikola (hist | edit) ‎[10,841 bytes] ‎Tbutara (talk | contribs) (Created page with "== Uvod == 9 od 20 proteinogenih aminokislin je esencialnih, saj jih ljudje in živali ne moremo sintetizirati sami, ampak jih moramo zaužiti s hrano. Aminokisline so pomembne tudi kot ojačevalci okusa v prehrambni industriji ter prekurzorji v farmacevtski in kozmetični. Večina proteinogenih aminokislin se industrijsko proizvaja s fermentacijo iz sladkorjev z izoliranimi encimi [1]. Zaradi velike potrebe po sladkorjih pa to v prihodnosti morda ne bo najboljši vir za...")
  • 23:25, 10 May 2025 ‎RNA-vezavni proteini kot terapevtske tarče pri zdravljenju raka (hist | edit) ‎[14,087 bytes] ‎Gajanovics (talk | contribs) (1 Uvod Vsako leto je na svetu diagnosticiranih preko 20 milijonov novih primerov raka. Zaradi velikih razlik med posameznimi primeri in vrstami raka poskuša razvoj terapij izkoristiti vse možne celične mehanizme, ki kakorkoli sodelujejo pri kancerogenezi. Dober potencial za tarčenje imajo RNA-vezavni proteini. Ti sodelujejo v vseh fazah ekspresije genov, hkrati pa pomagajo pri tvorbi brezmembranskih kompartmentov in celični signalizaciji. Trenutno poznamo že več kot 4000 takšnih proteinov. Njiho)
  • 22:03, 10 May 2025 ‎Raziskovanje zunajcelične RNA kot gonilne sile odpornosti na kemoterapijo pri raku (hist | edit) ‎[15,312 bytes] ‎Zigapoklecki (talk | contribs) (Created page with "='''Uvod'''= Zdravljenje raka temelji na kombinaciji različnih pristopov, kot so kirurgija, obsevanje in kemoterapija. Kemoterapija kot sistemska terapija deluje na rakave celice po celotnem telesu, zato se uporablja pri različnih stadijih bolezni. Uporablja se lahko pred operacijo za zmanjšanje tumorja ali po njej kot adjuvantna terapija za odstranitev preostalih celic. Kljub njeni učinkovitosti se pogosto pojavi odpornost rakavih celic na zdravljenje, kar močno om...")
  • 17:56, 10 May 2025 ‎Vloga cepiv krožne RNA (hist | edit) ‎[12,630 bytes] ‎Neja Pajnič (talk | contribs) (Created page with "Vloga cepiv krožne RNA Uvod V zadnjih letih so krožne RNA (circRNA) zaradi svoje edinstvene zgradbe in številnih funkcij pritegnile veliko pozornosti kot obetavni kandidati za cepiva naslednje generacije. Splošno o circRNA Krožna RNA (circRNA) je ena od vrst nekodirajoče, kovalentno zaprte enojne verige RNA. Nastane večinoma iz pre-mRNA, ki nima 5'-končne kape in 3'-končnega poliA repa, v krožno obliko pa se oblikuje s specifičnim alternativnim spajanjem. C...")
  • 17:49, 10 May 2025 ‎Vloga cepiv krožne RNA (Sara Vince, Klara Žerovnik, Neja Pajnič (hist | edit) ‎[12,570 bytes] ‎Neja Pajnič (talk | contribs) (Created page with "Vloga cepiv krožne RNA Uvod V zadnjih letih so krožne RNA (circRNA) zaradi svoje edinstvene zgradbe in številnih funkcij pritegnile veliko pozornosti kot obetavni kandidati za cepiva naslednje generacije. Splošno o circRNA Krožna RNA (circRNA) je ena od vrst nekodirajoče, kovalentno zaprte enojne verige RNA. Nastane večinoma iz pre-mRNA, ki nima 5'-končne kape in 3'-končnega poliA repa, v krožno obliko pa se oblikuje s specifičnim alternativnim spajanjem. C...")
  • 10:50, 10 May 2025 ‎RNA interferenca in uporaba v agrikulturi (hist | edit) ‎[15,051 bytes] ‎Masa125 (talk | contribs) (Created page with "='''Uvod'''= V zadnjih desetletjih so vse večje skrbi zaradi negativnega vpliva klasičnih insekticidov na okolje spodbudile raziskave alternativnih biopesticidov, ki so varnejši za okolje in ljudi. Ena izmed obetavnih tehnologij je RNA interferenca (RNAi), ki temelji na uporabi dvojno verižne RNA (dsRNA) za specifično zatiranje esencialnih genov pri škodljivcih. Ta pristop se uporablja v dveh glavnih oblikah: kot transgeni pridelki, ki vsebujejo dsRNA, ali kot prš...")
  • 11:40, 9 May 2025 ‎CAPTURE: Boj proti okužbam s Pseudomonas aeruginosa z nosilci protimikrobnih peptidov (hist | edit) ‎[9,583 bytes] ‎Metka Rus (talk | contribs) (Created page with "[https://2024.igem.wiki/freiburg/ CAPTURE] je iGEM projekt ekipe Freiburg iz Nemčije iz leta 2024. Z njim so osvojili zlato medaljo, nagrado za ''najboljši projekt v kategoriji nalezljive bolezni'', ter se uvrstili med ''najboljših 10 podiplomskih projektov''. == MOTIVACIJA == == ANTIMIKROBNI PEPTIDI (AMPs) == == DOSTAVNI SISTEMI == === LIPIDNI NANODELCI === === MEMBRANSKI VEZIKLI === == PLAZMID ==")
  • 11:23, 9 May 2025 ‎CAPTURE sistem za dostavo molekul AMP direktno in varno v Pseudomonas aeruginosa (hist | edit) ‎[0 bytes] ‎Metka Rus (talk | contribs) (Created page with "[https://2024.igem.wiki/freiburg/] je iGEM projekt ekipe Freiburg iz Nemčije iz leta 2024. Z njim so osvojili zlato medaljo, nagrado ''najboljši projekt v kategoriji nalezljive bolezni'', ter se uvrstili med ''najboljših 10 podiplomskih projektov''. == MOTIVACIJA == == ANTIMIKROBNI PEPTIDI (AMPs) == == DOSTAVNI SISTEMI == == PLAZMID ==")
  • 06:17, 7 May 2025 ‎RNA vezavni proteini (hist | edit) ‎[14,205 bytes] ‎Katja Schrader (talk | contribs) (Created page with "= Uvod = = Struktura in funkcija = = Ohranjanje genomske stabilnosti = == Odziv na poškodbe DNA == == Nadzor RNA == == Ohranjanje dolžine telomer == = Bolezni = == ALS == == Rak == = Zaključek = = Viri =")
  • 20:40, 6 May 2025 ‎MiRNA v bolezenskih stanjih (hist | edit) ‎[13,643 bytes] ‎Urban Črv (talk | contribs) (Created page with "==Biogeneza== Mikro RNA (miRNA) so nekodirajoče ribonukleinske kisline, ki post-transkripcijsko regulirajo ekspresijo genov pri evkariontih. V človeku jih poznamo približno 1900 vrst, prvič pa so bile odkrite šele pred približno tridesetimi leti. V povprečju so miRNA dolge 22 nukleotidov, interagirajo pa v glavnem s specifičnimi sekvencami v 3' neprevajajoči regiji (3' UTR) v mRNA molekulah, katerim preprečijo nadaljnjo prevajanje v proteine. Mikro RNA so klju...")
  • 18:35, 6 May 2025 ‎Zdravljenje luskavice: možna vloga miRNA (hist | edit) ‎[11,066 bytes] ‎Manca Pintar (talk | contribs) (Created page with "==Uvod== Psoriaza oziroma luskavica je kronična vnetna kožna bolezen, za katero je značilna prekomerna proliferacija in diferenciacija keratinocitov. Razvije se zaradi vpliva okolja in genetske predispozicije. Poznamo več vrst psoriaze: Psoriaza v plakih, kapljična psoriaza, inverzna psoriaza, eritrodermična psoriaza in pustulozna psoriaza. Te oblike se razlikujejo po videzu, resnosti in odzivu na zdravljenje [1,5]. ==Razvoj bolezni== Delovanje T-celičnih te...")
  • 17:59, 6 May 2025 ‎Raziskave RNA v razvoju zdravil: preboji, priložnosti in izzivi (hist | edit) ‎[14,156 bytes] ‎Luka Planinc (talk | contribs) (Created page with "==RNA tehnologije v odkrivanju zdravil== RNA tehnologije so v zadnjem desetletju korenito spremenile področje biomedicine in farmacije. Te metode omogočajo natančno regulacijo izražanja genov, odkrivanje biomarkerjev bolezni ter razvoj novih terapevtskih pristopov. Med vodilnimi pristopi so RNA interferenca (RNAi), antisense oligonukleotidi (ASO), terapije z mRNA ter CRISPR-Cas sistemi, ki omogočajo ciljno gensko urejanje. ==RNA interferenca (RNAi): Selektivno uti...")
  • 21:47, 5 May 2025 ‎Biostimulant za rast rastlin na Luni – BioMoon (hist | edit) ‎[7,660 bytes] ‎Žan Žnidar (talk | contribs) (Create BioMoon)
  • 00:00, 5 May 2025 ‎Inkorporacija fotosintetsko aktivnih kloroplastov iz alg v kultivirane celice sesalcev kot pot k fotosintezi pri Živalih (hist | edit) ‎[11,461 bytes] ‎Peter Gričar Vintar (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39477444// Incorporation of photosynthetically active algal chloroplasts in cultured mammalian cells towards photosynthesis in animals] == Uvod == Fotosinteza je proces, pri katerem rastline in drugi organizmi pretvarjajo svetlobno energijo v kemijsko energijo, shranjeno v obliki ogljikovih hidratov. Gre za temelj življenja na Zemlji, saj pri fotosintezi nastaja kisik, ki ga dihajo aerobni organizi. Fotosinteza po...")
  • 18:58, 4 May 2025 ‎Metabolni inženiring E. coli za izboljšano produkcijo diolov iz acetata (hist | edit) ‎[11,215 bytes] ‎Teo Trošt (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: ==Uvod== Industrijska fermentacija zahteva gojišča oz. medij, ki je sestavljen iz štirih glavnih komponent: vode, vira ogljika, vira dušika in mineralov/drugih dodatkov. Komponente medija morajo biti poceni, na voljo in dati čim večji izkoristek želenega produkta. Pogosti viri ogljika, ki se uporabljajo v industriji so glukoza, fruktoza, ksiloza, škrob... Pridobljeni so iz surovin, kot so ekstrakti rastlin (celuloza, lignoceluloza, hemicel...")
  • 18:33, 4 May 2025 ‎Metabolni inženiring (hist | edit) ‎[9,625 bytes] ‎Teo Trošt (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: ==Uvod== Industrijska fermentacija zahteva gojišča oz. medij, ki je sestavljen iz štirih glavnih komponent: vode, vira ogljika, vira dušika in mineralov oz. drugih dodatkov. Komponente gojišča morajo biti poceni, na voljo in dati čim večji izkoristek želenega produkta. Pogosti viri ogljika, ki se uporabljajo v industriji so glukoza, fruktoza, ksiloza, škrob... Pridobljeni so iz surovin, kot so ekstrakti rastlin (celuloza, lignoceluloza,...")
  • 10:33, 4 May 2025 ‎Načrtovanje močnih inducibilnih sinteznih promotorjev v kvasovkah (hist | edit) ‎[9,497 bytes] ‎Bor Kunstelj (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39702268/ Designing strong inducible synthetic promoters in yeasts] == Uvod == Promotorji so v sintezni biologiji ključnega pomena za natančno uravnavo ravni izražanja genov. Medtem ko lahko v prokariontih s precejšnjo lahkoto spreminjamo moč promotorja je ta naloga pri evkariontih precej bolj zapletena, saj imajo le te veliko bolj kompleksno delovanje in regulacijo. Tudi promotorji kvasovk so nam še vedno p...")
  • 08:48, 4 May 2025 ‎Z dvojno svetlobo nadzirani kokulturni sistem omogoča uravnavanje sestave populacije (hist | edit) ‎[12,476 bytes] ‎UlaMikos (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC11910626/ A dual light-controlled co-culture system enables the regulation of population composition] == Uvod == Uporaba kokultur Dandanes je pogosta uporaba mikroorganizmov za biosintezo produktov, kot so farmacevtski izdelki, biogoriva, biokemikalije in druge visoko vredne spojine [1]. Da bi zadostili zahtevam trga se je razvila modularna tehnologija kokultur, katere namen je razdeliti ciljno kompleksno...")
  • 08:27, 4 May 2025 ‎Združitev difuzijskega modela in transformerja za sintezo izboljšanih promotorjev ter napoved moči sintetičnih promotorjev z uporabo globokega učenja (hist | edit) ‎[11,880 bytes] ‎Tinkarakorosec (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://doi.org/10.1128/msystems.00183-25 Combining diffusion and transformer models for enhanced promoter synthesis and strength prediction in deep learning] == Uvod == Na področju sintezne biologije je tehnološka priprava sintetičnih promotorjev, ki prekosajo naravne, izredno pomembna. S tem optimiziramo izražanje eksogenih genov in povečamo učinkovitost metabolnih poti. Imajo tudi znatno komercialno vrednost. Raziskave kažejo, da imajo...")
  • 08:10, 4 May 2025 ‎Združevanje difuzijskega modela in transformerja za sintezo izboljšanih promotorjev ter napoved moči sintetičnih promotorjev z uporabo globokega učenja (hist | edit) ‎[0 bytes] ‎Tinkarakorosec (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://doi.org/10.1128/msystems.00183-25] == Uvod == Na področju sintezne biologije je tehnološka priprava sintetičnih promotorjev, ki prekosajo naravne, izredno pomembna. S tem optimiziramo izražanje eksogenih genov in povečamo učinkovitost metabolnih poti. Imajo tudi znatno komercialno vrednost. Raziskave kažejo, da imajo nekateri sintetični promotorji večjo transkripcijsko aktivnost kot močni naravni promotorji. Težava se pojavi v...")
  • 22:17, 3 May 2025 ‎Vloga tsRNA pri regulaciji celične smrti in razvoju bolezni (hist | edit) ‎[13,545 bytes] ‎Laura21 (talk | contribs) (Created page with "=='''Uvod'''== tsRNA so majhni nekodirajoči fragmenti RNA, ki nastanejo s cepitvijo tRNA. tsRNA lahko najdemo tako v virusih, arhejah in bakterijah kot tudi v evkariontih, kar nakazuje, da imajo pomembno vlogo v različnih celičnih procesih. Količina tsRNA se v celici poveča ob celičnem stresu iz česar lahko sklepamo, da tsRNA omogoča hiter odziv celic na stresne situacije in je ključna pri ohranjanju ravnovesja v celicah. Ugotovili so, da tsRNA sodeluje pri uti...")
  • 21:22, 3 May 2025 ‎SnoRNA pri človeku in njihova vloga pri razvoju bolezni (hist | edit) ‎[13,531 bytes] ‎Lan Tanko (talk | contribs) (Created page with "=snoRNA pri človeku in njihova vloga pri razvoju bolezni= ==Uvod== Raziskave na področju molekularne biologije RNA so v zadnjih letih pokazale izrazito raznolikost zvrsti in funkcij različnih RNA molekul, ki presegajo meje centralne dogme. Tako imenovane nekodirajoče RNA so odgovorne za vrsto celičnih procesov; od vpliva na izražanje genov do najrazličnejših katalitskih aktivnosti. Med nekodirajoče RNA sodijo tudi male jedrčne RNA oziroma snoRNA, ki omogočajo...")
  • 20:08, 3 May 2025 ‎Vloga RNA in RNA epigenetskih procesov pri HTLV-1 (hist | edit) ‎[13,609 bytes] ‎Neja Prodan (talk | contribs) (Created page with "Človeški T-celični virus tipa 1 (HTLV-1) je onkogeni retrovirus, ki povzroča več hudih bolezni pri človeku, kot so odrasla T-celična levkemija/limfom (ATLL), HTLV-1-povezana mielopatija/tropska spastična parapareza (HAM/TSP), ter različna vnetna stanja, vključno z uveitisom, konjunktivitisom in dermatitisom. HTLV-1 virusni genom poleg osnovnih strukturnih in encimskih genov (Gag, Pol, Pro in Env), vsebuje še unikatno pX regijo na 3' koncu virusnega genoma....")
  • 14:42, 3 May 2025 ‎Vloga tsRNA v praživalskih parazitih (hist | edit) ‎[11,957 bytes] ‎Vita Škarabot (talk | contribs) (Created page with "== Uvod == Molekule tRNA so najbolj znane po svoji vlogi v procesu translacije, nekoliko manj znano pa je, da imajo tudi te RNA molekule številne nekanonične funkcije. Nemodificirane tRNA molekule lahko vezane aminokisline razen nastajajoči aminokislinski verigi donirajo tudi drugim molekulam, s čimer lahko med drugim: destabilizirajo zrele proteine, sodelujejo pri nastanku prečnega povezovalca v peptidoglikanu in pri sintezi tetrapirolov (hem, klorofil) ter z doda...")
  • 20:55, 2 May 2025 ‎Sonogenetsko nadzorovane gensko spremenjene celice za zdravljenje raka v mišjih tumorskih modelih (hist | edit) ‎[11,308 bytes] ‎Pia.m (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2666379124001824?via%3Dihub] == Uvod == Obstoječe metode za zdravljenje raka, kot sta kemoterapija in radioterapija, so povezane s številnimi stranskimi učinki, ki so (predvsem) posledica njihovega sistemskega delovanja. Nasprotno, tarčna dostava zagotavlja povišano koncentracijo terapevtske učinkovine v želenem tumorskem tkivu, in s tem je zagotovljene višja in bolj selektivna terapevt...")
  • 14:59, 30 April 2025 ‎Viroidi in retrocimi - krožne RNA zmožne avtonomne replikacije (hist | edit) ‎[13,073 bytes] ‎Nina Kokalovikj (talk | contribs) (Created page with "== Uvod == Krožne RNA (circRNA) so poseben razred dolgih nekodirajočih RNA, ki nastanejo na posebnem načinu izreza intronov in spajanja eksonov (back splicing) pre-mRNA. Prvi znani primer circRNA so viroidi, patogeni rastlinski krožni RNA, brez DNA analogov v genomu. Druga klasa circRNA so retrocimi, ki nastanejo s transkripcijo lastnih genskih lokusov in zaradi prisotnosti ribocimi zmorejo avtokatalitično kroženje ter RNA-RNA replikacijo. Kovalentno zaprta struktu...")
  • 21:35, 21 April 2025 ‎Nova metoda diagnosticiranja multiple skleroze - miRADAR (hist | edit) ‎[8,415 bytes] ‎Petjapremrl (talk | contribs) (Created page with "miRADAR je projekt ekipe WageningenUR iz Nizozemske, ki je na tekmovanju iGEM 2024 prejel nagrado za najboljši diagnostični projekt in bil uvrščen med najboljših 10 projektov. == Uvod == Multipla skleroza (MS) je avtoimuna bolezen, ki prizadene centralni živčni sistem. Zdravi živci so obdani z mielinskimi ovojnicami, ki delujejo kot zaščitna pregrada, poleg tega pa tudi pospešujejo prenos signala po živcih. Pri MS imunski sistem napade in poškoduje mielins...")
  • 21:25, 21 April 2025 ‎Nova metoda diagnosticiranja multiple skleroze - miRADAR: (hist | edit) ‎[8,231 bytes] ‎Petjapremrl (talk | contribs) (Created page with "miRADAR je projekt ekipe WageningenUR iz Nizozemske, ki je na tekmovanju iGEM 2024 prejel nagrado za najboljši diagnostični projekt in bil uvrščen med najboljših 10 projektov. Uvod Multipla skleroza (MS) je avtoimuna bolezen, ki prizadene centralni živčni sistem. Zdravi živci so obdani z mielinskimi ovojnicami, ki delujejo kot zaščitna pregrada, poleg tega pa tudi pospešujejo prenos signala po živcih. Pri MS imunski sistem napade in poškoduje mielinske ovojn...")
  • 19:10, 21 April 2025 ‎Biogeneza in funkcija endogenih malih nekodirajočih RNA pri živalih (hist | edit) ‎[13,285 bytes] ‎Rok Sušnik (talk | contribs) (Created page with "= Uvod = Male nekodirajoče RNA so do 200 nukleotidov dolge molekule RNA, ki ne zapisujejo proteinov, temveč v celici opravljajo druge funkcije. Male strukturne RNA delujejo kot adapterji ali katalizatorji pri zorenju, modifikaciji ali translaciji daljših molekul RNA. Mednje štejemo male jedrne (snRNA), male nukleolarne (snoRNA) in prenašalne RNA (tRNA), navedene pa lahko tvorijo tudi fragmente z regulatorno vlogo. Poleg malih strukturnih RNA, poznamo še male regula...")
  • 17:55, 21 April 2025 ‎Vloga malih nekodirajočih RNA pri regulaciji RNA metabolizma rastlin (hist | edit) ‎[14,519 bytes] ‎Manja Drobne (talk | contribs) (Created page with "= Uvod = Male RNA (sRNA) so 20 – 31 nukleotidov dolge nekodirajoče molekule RNA, ki na različne načine sodelujejo pri regulaciji izražanja genov. Med te, ki imajo regulacijsko vlogo, najpogosteje prištevamo mikroRNA (miRNA), malo interferenčno RNA (siRNA) in PIWI-interagirajoča RNA (piRNA). Njihova glavna vloga v celici je RNA-interferenca (RNAi) oziroma RNA-vodeno utišanje genov, ki lahko poteka na več nivojih, in sicer transkripcijsko z epigenetskimi modifik...")
  • 17:43, 21 April 2025 ‎Vloga malih nekodirajočih RNA v RNA metabolizmu (hist | edit) ‎[0 bytes] ‎Manja Drobne (talk | contribs) (Created page with "= Uvod = Category:SEM Category:BMB")
  • 17:38, 21 April 2025 ‎NuCloud: Nov oblak za shranjevanje podatkov na osnovi nukleotidov (hist | edit) ‎[9,852 bytes] ‎Aleš Poljanšek (talk | contribs) (Created page with "== Uvod == Podatke v glavnem shranjujemo v oblaku, kar v bistvu pomeni, da jih shranjujemo v centrih za shranjevanje velikih količin podatkov. Ti centri so sicer sposobni vzdrževati velike količine podatkov, vendar bo zaradi eksponentnega naraščanja potreb po shranjevanju podatkov ta sistem kmalu postal nezmožen zadostiti povpraševanju. Gradnja novih podatkovnih centrov ni okolju prijazna, saj imajo le ti velik ogljični odtis. nuCloud je platforma za sintezo DNA...")
  • 16:53, 21 April 2025 ‎Heterogenost in funkcionalna specializacija ribosomov (hist | edit) ‎[13,087 bytes] ‎HVozelj (talk | contribs) (Uvod Ribosom je makromolekularni kompleks, sestavljen iz več podenot. Ima ključno vlogo pri translaciji mRNA v proteine, kar je natančno reguliran proces. Ribosomi so dolgo časa veljali za pasivne izvajalce translacije, vendar je odkritje strukturno različnih ribosomov znotraj iste celične populacije sprožilo vprašanja o funkcionalnih posledicah te heterogenosti ter možnosti obstoja dodatnih plasti regulacije translacije. Vendar pa heterogenost ne pomeni nujno tudi njihove specializacije. Specia)
  • 14:03, 21 April 2025 ‎NuCloud: (hist | edit) ‎[9,707 bytes] ‎Aleš Poljanšek (talk | contribs) (Created page with "nuCloud je iGEM projekt ekipe UBC-Vancouver iz Kanade iz leta 2024. Uvod Podatke v glavnem shranjujemo v oblaku, kar v bistvu pomeni, da jih shranjujemo v centrih za shranjevanje velikih količin podatkov. Ti centri so sicer sposobni vzdrževati velike količine podatkov, vendar bo zaradi eksponentnega naraščanja potreb po shranjevanju podatkov ta sistem kmalu postal nezmožen zadostiti povpraševanju. Gradnja novih podatkovnih centrov ni okolju prijazna, saj imajo...")
  • 14:00, 21 April 2025 ‎NuCloud (hist | edit) ‎[9,666 bytes] ‎Aleš Poljanšek (talk | contribs) (Created page with "nuCloud: Nov oblak za shranjevanje podatkov na osnovi nukleotidov nuCloud je iGEM projekt ekipe UBC-Vancouver iz Kanade iz leta 2024. Uvod Podatke v glavnem shranjujemo v oblaku, kar v bistvu pomeni, da jih shranjujemo v centrih za shranjevanje velikih količin podatkov. Ti centri so sicer sposobni vzdrževati velike količine podatkov, vendar bo zaradi eksponentnega naraščanja potreb po shranjevanju podatkov ta sistem kmalu postal nezmožen zadostiti povpraševanj...")
  • 09:47, 21 April 2025 ‎LncRNA-ključni dejavnik pri vplivu telesne aktivnosti na razvoj raka (hist | edit) ‎[9,625 bytes] ‎Sarakragelj (talk | contribs) (Created page with "UVOD Rak že desetletja velja za eno najbolj pogostih bolezni in je zadnja leta tudi eden izmed vodilnih vzrokov za smrt. Leta 2022 je za rakom zbolelo kar 20 milijonov ljudi, od katerih je 9 milijon zaradi te smrtonosne bolezni izgubilo življenje. Veliko dosedanjih raziskav na področju raka, je prišlo do zaključka, da je redna telesna dejavnost ena izmed najučinkovitejših načinov za preprečevanje raka. Raziskovalci so ugotovili, da lahko redna telesna aktivnost...")
  • 07:37, 21 April 2025 ‎Uporaba konzorcija kvasovk za de novo biosintezo rastlinskih lignanov (hist | edit) ‎[10,901 bytes] ‎Urša Lah (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.nature.com/articles/s41589-025-01861-z#Sec9/ De novo biosynthesis of plant lignans by synthetic yeast consortia]")
  • 07:52, 20 April 2025 ‎Nadzor nad izražanjem heterolognih genov pri Bdellovibrio bacteriovorus z uporabo sintezne biologije (hist | edit) ‎[9,290 bytes] ‎Luka Fink (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://enviromicro-journals.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1751-7915.14517 Controlling the expression of heterologous genes in Bdellovibrio bacteriovorus using synthetic biology strategies]")
  • 11:17, 17 April 2025 ‎Gensko spremenjeni receptorji za komunikacijo med celicami preko topnih signalov in zaznavanje bolezni (hist | edit) ‎[13,388 bytes] ‎Zara Bunc (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39542025/] == Uvod == Celice med sabo in z okolico primarno komunicirajo s pomočjo majhnih difuznih molekul. Celice jih tvorijo, zaznajo prek receptorjev in nanje reagirajo. To jim omogoča koordinacijo funkcij in odzivanje na signale iz okolja [1]. Ligande celičnih receptorjev oz. celične sporočevalce delimo na hidrofobne in hidrofilne. Med hidrofobne (netopne) uvrščamo steroidne hormone in pline. Zanje je...")
  • 17:34, 15 April 2025 ‎Preprečevanje nastanka multimerov pogosto uporabljenih plazmidov v sintezni biologiji (hist | edit) ‎[11,313 bytes] ‎Lev Jošt (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/40101192/ Preventing Multimer Formation in Commonly Used Synthetic Biology Plasmids]")
  • 20:12, 14 April 2025 ‎Vpliv strukturnih značilnosti 5’-UTR na kontrolo translacije pri evkariontih (hist | edit) ‎[13,954 bytes] ‎Vita8 (talk | contribs) (Created page with "=Uvod= Regulacija translacije je pri evkariontih v glavnem regulirana v procesu iniciacije. Na napredovanje iniciacijskega kompleksa, ki se sestavi na 5’-kapo, vplivajo specifična nukleotidna zaporedja na 5’-nekodirajoči regiji (5’-UTR), kot so terminalni oligopirimidinski trakt in navzgor odprti bralni okvirji. Pomembno vlogo imajo tudi posebne strukture RNA (steblo-zanke, psevdovozli, RNA-stikala in G-kvadropleksi) in njihovi regulatorni elementi. Znotraj 5'-UT...")
  • 19:58, 14 April 2025 ‎RNA kataliza: napredek pri ribocimsko kataliziranem prenosu alkilne skupine (hist | edit) ‎[11,469 bytes] ‎Julijadolinsek (talk | contribs) (Created page with "==Uvod== ===RNA kataliza in hipoteza o RNA svetu=== RNA molekule, imenovane ribocimi, so encimi sestavljeni iz RNA namesto proteinov. Znani ribocimi v celicah vključujejo nukleolitične ribocime, samoizrezujoče introne, RNaz P (procesira tRNA) in peptidil transferaze v ribosomu. Kataliza z ribocimi je bila odkrita v 80. letih prejšnjega stoletja. Funkcije zgodnjih ribocimov so bile različne: spajanje RNA molekul, procesiranje tRNA molekul, kataliziranje cepitev glede...") originally created as "RNA kataliza: Napredek pri ribocimsko kataliziranem prenosu alkilne skupine"
  • 18:29, 14 April 2025 ‎Kanonične in nekanonične funkcije​ nekodirajoče RNA-komponente (TERC)​ telomeraznega kompleksa (hist | edit) ‎[12,543 bytes] ‎Veronika.istinic (talk | contribs) (Created page with "=Uvod= Telomeraza je ribonukleoproteinska polimeraza (RNP), sestavljena iz dveh glavnih komponent. Prva je beljakovinska komponenta (TERT) in deluje kot reverzna transkriptaza, druga pa je RNA komponenta (TERC), ki služi kot matrica za podaljševanje telomer. TERT prebere matrico v smeri 3’–5’ in na konce telomer dodaja ponavljajoče se zaporedje 5’-TTAGGG-3’ v smeri 5’–3’. Za pravilno delovanje telomeraznega kompleksa je potrebna prisotnost številnih v...")
(newest | oldest) View (newer 50 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500)
Retrieved from "https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:NewPages"