New pages

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
New pages
Hide registered users | Hide bots | Show redirects
(newest | oldest) View (newer 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500)
  • 19:46, 4 May 2024Razporejanje plazmidov v hčerinski celici (hist | edit) ‎[13,215 bytes]Brina Klinar (talk | contribs) (Created page with "=Uvod= Plazmidi živijo s svojo gostiteljsko celico v simbiozi. Razvili so kar nekaj strategij za obstoj znotraj bakterijske populacije med katerimi je razporeditveni sistem. Vsi razporeditveni sistemi so sestavljeni iz treh delov: ene ali več kopij razporeditvenega mesta (centromer), CBP (centromerni vezavni protein) in NTP-aze. =Izračun izgube plazmida= Plazmidi z majhnim kopirnim številom se morajo za svoj obstoj nanašati na razporeditveni sistem, plazmidi z visok...")
  • 15:47, 3 May 2024Interakcije plazmid - kromosom (hist | edit) ‎[8,534 bytes]Špela Longar (talk | contribs) (Created page with "==Uvod==")
  • 14:30, 3 May 2024Vloga plazmidov v bakterijski evoluciji (hist | edit) ‎[11,048 bytes]Klara Kolenc (talk | contribs) (Created page with "== Uvod == Plazmidi imajo velik pomen v bakterijski ekologiji in evoluciji, saj omogočajo horizontalni prenos genov (HGT), kjer se genetske informacije prenašajo preko odnosov med nesorodnimi organizmi (transdukcija, transformacija, konjugacija, prenos z vezikli). Poleg tega da so plazmidi ključni prenašalci genskih informacij so za evolucijo pomembni tudi, ker je v celici več kopij, kar omogoča poliploidnost in je tako evolucija plazmidnih genov drugačna kot pri...")
  • 14:04, 1 May 2024Konjugacijski prenos plazmidov pri bakteriji Bacillus subtilis (hist | edit) ‎[12,411 bytes]Simon Kristl (talk | contribs) (Created page with "→‎Uvod: ")
  • 09:47, 28 April 2024Vloga plazmidov pri virulenčnosti klamidij (hist | edit) ‎[69 bytes]Mark Varlamov (talk | contribs) (Created page with "==="Uvod"===")
  • 09:41, 27 April 2024Širjenje odpornosti proti antibiotikom med talnimi bakterijami (hist | edit) ‎[91 bytes]Dan Kolnik (talk | contribs) (Created page with "=='''Uvod'''== vvv =="""ccc"""== vvv =="""Viri"""== vvv Category:SEM Category:BMB")
  • 19:36, 22 April 2024Inženiring dinamike rasti sesalskih celic za bioproizvodnjo (hist | edit) ‎[11,463 bytes]Zarja Rožanc 1 (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1096717624000120?via%3Dihub Engineering mammalian cell growth dynamics for biomanufacturing] ==Uvod== Sesalske celice se pogosto uporabljajo v proizvodnji kompleksnih bioloških zdravil (rekombinantna monoklonska protitelesa, produkti na osnovi virusnih vektorjev itd.), kjer tekom tipičnega biofarmacevtskega proizvodnega postopka predstavljajo značilno dinamiko rasti, sestavljeno iz faze (ekspon...")
  • 17:36, 22 April 2024Klasifikacija plazmidov (hist | edit) ‎[12,262 bytes]Tjasa.lesnik (talk | contribs) (Created page with "== UVOD == Potreba po klasifikaciji se je pojavila že pred vpeljavo pojma plazmid. Takrat imenovani »episomi« so bili razporejeni v tri skupine: F-plazmidi, plazmidi, ki nosijo zapis za kolicin, in tisti, ki nosijo zapis za rezistenco. Tak način klasifikacije se je hitro izkazal kot nezadosten, zato so se sproti, ob odkrivanju plazmidov različnih bakterij, razvijali novi načini razvrščanja. Klasifikacije so najprej temeljile na fenotipskih značilnostih, kot so...")
  • 15:10, 22 April 202448C Cadmium catcher LBP (hist | edit) ‎[10,179 bytes]Mdeutsch (talk | contribs) (Created page with " ==Uvod== Kadmij, 48. element periodnega sistema, je ena od težkih kovin, ki najbolj škodujejo zdravju ljudi. Nevarnost kadmija je v zadnjem desetletju privedla do uvedbe ukrepov, ki omejujejo njegovo uporabo v Evropi. Kljub temu je kadmij še vedno prisoten v okolju in različnih izdelkih, kot so cigaretni dim, akumulatorji, pigmenti, premazi, plastika in elektronski deli. Nepravilno odlaganje teh izdelkov, skupaj z rudarjenjem kovin, kjer je kadmij stranski proizvod,...")
  • 12:01, 22 April 2024Replikacija plazmidov po principu kotalečega se kroga (hist | edit) ‎[15,329 bytes]Tina.kosovel (talk | contribs) (Created page with "Relaksazna funkcija MobM MobM je dimer iz 494 amonokislinskih ostankov, ki ima veliko vsebnost Glu in Asp. Glavni domeni sta povezani s kratko a-helikalno verigo, ki je ključna za pravilno pozicijoniranje DNA v katalitičnem mestu (brez nje encim ni funkcionalen). Celotna struktura relaksaze je podobna levi dlani, kjer osrednji del (osrednja beta plošča s stranskimi heliksi) deluje kot platforma za ssDNA in koordinira kovinski ion (triada His ostankov). Na vrhu prote...")
  • 11:02, 22 April 2024Replikacija plazmidov po mehanizmu téta (hist | edit) ‎[13,018 bytes]Lara.ferjancic (talk | contribs) (Created page with "Teta replikacija je najpogostejši mehanizem podvojevanja plazmidov pri enterobakterijah. Znotraj teta plazmidov razlikujemo dva mehanizma začetka replikacije, prvi je podoben oriC, ki se vzporedno začne s sintezo vodilne verige pri oriC, vodi do nastanka replisoma in spada v razred teta A replikacije. Druga skupina pa so teta B, C in D replikacije vodene s PriA, ki so podobne ponovnemu zagonu replikacije po razpadu replikacijskih vilic in kjer pride do sestavljanja...")
  • 10:38, 22 April 2024REPLIKACIJA PLAZMIDOV PO MEHANIZMU TETA (hist | edit) ‎[11,956 bytes]Lara.ferjancic (talk | contribs) (Created page with "Teta replikacija je najpogostejši mehanizem podvojevanja plazmidov pri enterobakterijah. Znotraj teta plazmidov razlikujemo dva mehanizma začetka replikacije, prvi je podoben oriC, ki se vzporedno začne s sintezo vodilne verige pri oriC, vodi do nastanka replisoma in spada v razred teta A replikacije. Druga skupina pa so teta B, C in D replikacije vodene s PriA, ki so podobne ponovnemu zagonu replikacije po razpadu replikacijskih vilic in kjer pride do sestavljanja...")
  • 17:34, 21 April 2024Molekularni nabor navzkrižno hranjenih sevov za pripravo sintetičnih skupnosti kvasovk (hist | edit) ‎[10,729 bytes]Tejaspruk (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.nature.com/articles/s41564-023-01596-4 Molekularni nabor navzkrižno hranjenih sevov za pripravo sintetičnih skupnosti kvasovk] == Uvod == Mikrobni konzorcij (angl. ''microbial consortium'') je definiran kot skupina raznolikih mikroorganizmov, ki lahko sodelujejo kot skupnost [1]. Te skupnosti imajo veliko uporabnost v industrijskih procesih, saj imajo v primerjavi s posameznimi populacijami mikrobov velikokrat izboljšano zmogljivos...")
  • 09:43, 20 April 2024PET-2-Protein (hist | edit) ‎[11,722 bytes]ZalaPerko (talk | contribs) (Created page with "S projektom "Pet-2-Protein" je skupina Aalto-Helsinki iz Finske leta 2023 sodelovala na tekmovanju iGEM in prejela zlato medaljo. Avtorica povzetka: Zala Perko ==Uvod== Dva izmed poglavitnih izzivov, s katerimi se danes soočamo v svetu, sta onesnaževanje okolja s plastičnimi odpadki in pomanjkanje hrane. Kljub ekološkim in zdravstvenim posledicam na svetu vsako leto proizvedemo kar 400 milijonov ton plastike, od katerih več kot polovica konča na odlagališčih...")
  • 17:20, 15 April 2024Sintetična mRNA-stikala s povratno zanko, ki omogočajo zaznavanje miRNA (hist | edit) ‎[9,334 bytes]Ana Pervanja (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0045206823007423?via%3Dihub Self-feedback loop-containing synthetic mRNA switches for controlled microRNA sensing] == Uvod == Organizmi s kombinacijo uravnavanja izražanja proteinov na transkripcijski in translacijski ravni dosežejo želene prilagoditve, ki jim omogočijo preživetje v različnih okoljih. Zato v sintezni biologiji obstaja potreba po kompleksnejših sistemih, s katerimi bi po...")
  • 19:48, 14 April 2024Kaskadno ojačano genetsko vezje za detekcijo glivnih patogenov (hist | edit) ‎[10,938 bytes]Sašo Jakob (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0956566324000617?via%3Dihub")
  • 10:38, 14 April 2024DARWINS (hist | edit) ‎[11,854 bytes]Rahela Repina (talk | contribs) (Created page with "Projekt [https://2023.igem.wiki/sjtu-software/ DARWINS] so razvili člani skupine SJTU-Software iz Šanghaja za namen sodelovanja na tekmovanju iGEM 2023. DARWINS je programska oprema za določanje idealne termične stabilnosti (Tm) proteinov v procesu njihove usmerjene evolucije. Motivacija za projektno nalogo prihaja iz želje napovedovanja Tm proteinov Ago in njihovih mutant ter usmerjene evolucije proteina KmAgo do temperaturno bolj stabilnih proteinov za njihovo upo...")
  • 09:25, 14 April 2024ReMixHD (hist | edit) ‎[10,917 bytes]Emakavcic (talk | contribs) (Created page with "ReMixHD je projekt, s katerim je ekipa z Univerze v Heidelbergu sodelovala na tekmovanju iGEM 2023. ==Problem== Na svetu se vsako leto proizvede 430 milijonov ton plastike, kar vodi do nastanka velike količine plastičnih odpadkov. Le majhen delež odpadkov se reciklira, saj s trenutnimi tehnikami lahko recikliramo le tiste plastične produkte, ki so sestavljeni samo iz ene vrste polimera. Za postopek reciklaže je potrebne veliko energije, pri tem nastajajo toplogredn...")
  • 09:01, 14 April 2024Uporaba sesalskega RNA-vezavnega proteina Musashi-1 kot alosterično reguliranega translacijskega represorja v E. coli (hist | edit) ‎[11,725 bytes]Markokovacic (talk | contribs) (Created page with "Izhodiščni članek: [https://journals.asm.org/doi/10.1128/spectrum.02897-23# A synthetic biology approach to assemble and reboot clinically relevant Pseudomonas aeruginosa tailed phages] == Uvod == Regulacija izražanja genov na potranskripcijskem nivoju se pri prokariontih in evkariontih razlikuje. Evkarionti imajo več RNA-vezavnih proteinov, ki imajo lahko številne funkcije in lahko delujejo tudi na specifičen način. Pri prokariontih stabilnost mRNA in inicia...")
  • 10:48, 13 April 2024OPHAelia (hist | edit) ‎[10,262 bytes]Ena Kartal (talk | contribs) (Created page with "oPHAelia je projekt ekipe iz Tesalije, ki je leta 2023 tekmovala na iGEM sinteznem tekmovanju. Predtavitev projekta je dostopna na povezavi https://2023.igem.wiki/thessaly == Uvod == Na svetovni lestvici proizvodnje oljčnega olja je Grčija na tretjem mestu, saj proizvede 18 % svetovnega oljčnega olja. Tesalija kot majhna regija proizvede manj kot 10 % grškega oljčnega olja. Glavni problem pri proizvodnji oljčnega olja je odpadna voda – (ang. Olive Oil Mill Was...")
(newest | oldest) View (newer 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500)