Estron

Estron(skica molekule) je najšibkejši izmed treh najbolj pomembnih estrogenov (estradiol, estron, estriol). Estrogeni so spolni hormoni in naravni agonisti na estrogenskih receptorjih. Glaven pomen teh hormonov je uravnavanje (razvoj) ženskih spolnih znakov. V zdravilstvu jih uporabljajo predvsem v terapiji(v obdobju menopavze), v onkologiji in kot kontraceptive. Večina naravnih estrogenov nastaja v jajčnikih v rodnem obdobju ženske. Delujejo tako, da se vežejo na estrogenske receptorje v različnih organih: kosti, dojke, …

Molekulska formula estrona je C₁₈H₂₂O₂ (skica molekule). Molekulska masa je 270.366 g/mol. Tališče ima pri temperaturi 264,2 °C in je netopen v vodi.[1] Estron se po zgradbi od estradiola razlikuje po funkcionalni skupini in sicer: estrandiol ima dve OH skupini, estron pa namesto ene hidroksilne skupine ketonsko. Nastane iz androgenov po oksidativni odstranitvi C19-metilne skupine in po nadaljnji aromatizaciji obroča.

Ob zaužitju zdravil se estradiol v jetrih ob prvem prehodu pretvori v estron, zato je raven estrona v krvi višja od ravni estradiola. Začetna višja koncentracija estrogenov v krvi pa lahko povzroči spremembe v jetrni presnovi.

V času menopavze med estrogeni prevladuje estron. Vsi naravni estrogeni se takrat namreč metabolizirajo v estron. Estron, ki ga uporavljajo v zdravilstvu, ima velike in pomembne učinke. Ugodno vplivajo na metabolizem/presnovo maščob in vzdržujejo ugodno razmerje holesterolov v krvi. Prav tako ima velik vpliv na imunski sistem.