Heparin

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search

Heparin

Heparin je visoko sulfaten glukozamin (glukozamini so dolge nerazvejane verige polisaharidov, sestavljene iz ponavljajoče se enote), spada pa med ogljikove hidrate.. Pogosto se uporablja kot antikoagulant za vbrizgavanje v medicini. Ima največji negativni naboj med poznanimi biološkimi molekulami. Čeprav se uporablja v medicini kot antikoagulant, pa njegova vloga v telesu še ni popolnoma jasna. V telesu je običajno shranjen v sekretornih zrncih mastocitov in se sprosti v ožilje samo ob poškodbi tkiva. Vendar pa znanstveniki predvidevajo, da ob poškodbi tkiva glavna naloga heparina ni preprečevanje strjevanja krvi, ampak zaščita pres bakterijami in drugimi tujki.

Splošni podatki:

  Molekulska formula heparina	C 12 H 19 N O 20 S 3
  Molska masa	                12ooo g/mol – 15ooo g/mol
  Molekulska masa	        3kDa – 50kDa 
  Razpolovilna doba	        1,5h
  

Medicinska uporaba

Heparin deluje kot antikoagulant in preprečuje nastajanje strdkov. Čeprav ne razgradi strdkov, ki so že oblikovani (za razliko od tkivnega aktivatorja plazminogena), omogoča telesu naravne mehanizme za normalno razčlenitev strdkov, ki še niso oblikovani. Heparin in njegovi derivati (enoksaparin, dalteparin, tinzaparin) so učinkoviti pri preprečevanju globoke venska tromboze, pljučne embolije in pri bolnikih s tveganjem, vendar ni dokazov, da je eno bolj učinkovito kot druge pri preprečevanju umrljivosti.

Heparin se daje parenteralno (direktno v žilo), saj se razgradi, če ga pojemo. Lahko ga je treba injicirati subkutano (pod kožo). Injekcije intramuskularno (v mišico) pa se je potrebno izogibati zaradi možnosti nastanka potpludbe, ki naznani notranjo krvavitev. Zaradi svoje kratke razpolovne dobe (približno eno uro), je potrebno dajati heparin pogosto ali kot neprekinjeno infuzijo.

Resni stranski učinek heparina je heparinom povzročena trombocitopenija (HIT). HIT je posledica imunskega odziva, ki napade trombocite kot tujke, kar povzroči propad trombocitov. Ta pogoj se običajno obrne ob prenehanju jemanja naravnega heparina, v splošnem pa se mu je mogoče izogniti z uporabo sintetičnega heparina.


Povezave

Bolj podrobno, vendar v angleščini, pa je heparin opisan na naslednji strani http://en.wikipedia.org/wiki/Heparin.


Viri: