Levkemija
thumb|230px|Abnormalen in zdrav kostni mozeg Levkemije so novotvorbe matičnih celic hemopoeze, ki hkrati vzniknejo v vsem kostnem mozgu in ga pogosto difuzno preraščajo. Običajno neoplastične celice v velikem številu vdirajo v kri (levkemična krvna slika), lahko tudi v vranico, jetra, bezgavke in različna druga tkiva. Dovzetnost za nastanek levkemije je velika predvsem pri ljudeh, ki so dalj časa izpostavljeni sevanjem, kot je na primer ionizirajoče, ter tistim, ki so dalj časa pod vplivom določenih spojin (npr. citostatikom, benzenu). Tudi bolniki z genskimi boleznimi, kot sta npr. Downov sindrom in Fanconijeva anemija, pogosteje zbolevajo za levkemijo.
thumb|230px|Delitev krvnih celic
Delitev:
Tradicionalno delimo levkemije na osnovi vrste hemopoetskih celic, pri katerih je prišlo do neoplastične preobrazbe in stopnje zrelosti (diferenciacije) neoplastičnih celic na akutne in kronične levkemije.
Akutna levkemija
thumb|230px|Akutna limfoblastna levkemija Za akutne levkemije je značilno kopičenje nezrelih neoplastičnih celic (blastov) v kostnem mozgu, ki je bolj kot pretirana
Kronična levkemija
thumb|230px|Kronična mieloična levkemija Pri kronični levkemiji se malignost začne v kostnem mozgu. Krvne celice normalno dozorevajo, vsaj v začetni fazi, ohranjeno imajo tudi sposobnost dozorevanja, ne odzivajo pa se več na fiziološke mehanizme, ki uravnavajo rast normalnih matičnih celic. Glede na vrsto levkocitov, ki so vpleteni, ločimo kronično limfocitno levkemijo (CLL) in kronično mieloično levkemijo (CML). Kronična mieloična levkemija je neozdravljiva bolezen, pri kateri pride do prevladujoče proliferacije nezrelih blastov ali se razvije mielofibroza in pojavijo usodne infekcije. Najpogosteje se pojavlja med 30. in 50. letom starosti. Vsi primeri kronične mieloične levkemije so povezani s pojavom kromosoma Philadelphia (Ph1), ki je v več kot 95 odstotkih posledica translokacije dolge ročice kromosoma 9 na dolgo ročico kromosoma 22. Proti proteinskim kinazam usmerjeno zdravilo, ki učinkuje tudi proti beljakovini nastali po translaciji Ph1, je izjemno izboljšalo uspehe zdravljenja (Gleevec) thumb|200px|Imatinib oz. Gleevec
Simptomi:
Zaradi nastale škode v kostnem mozgu imajo bolniki z levkemijo povečano število nezrelih belih krvničk in posledično pomanjkanje krvnih ploščic, ki so pomembne pri procesu strjevanja krvi.. To pomeni, da se bolniki lahko prej poškodujejo, hitreje krvavijo ali razvijejo petehije. Levkociti oz. bele krvne celice, ki se borijo proti povzročiteljem bolezni so nezreli ali disfunkcionalni, posledično se bolnikov imunski sistem ne more boriti proti ostalim okužbam. Pomanjkanje eritrocitov oz. rdečih krvnih celic lahko povzroči anemijo (slabokrvnost), ki lahko dalje vodi do dispneje (težko dihanje). Pri nekaterih bolnikih bolezen izbruhne hitro, s smrtno nevarnimi okužbami, pri drugih je začetek bolj neopazen in se kaže z napredujočo utrujenostjo, šibkostjo in bledico. Pojavijo se še krvavitve iz nosu in dlesni ter pikčaste krvavitve in podplute po koži, ter kri v blatu. Levkemični zasevki v možganih povzročajo glavobol, bruhanje in razdražljivost, infiltrati v kostnem mozgu pa bolečine v kosteh in sklepih.
Zdravljenje
Cilj zdravljenja je popolna remisija bolezni. Dosežemo jo tako, da uničimo levkemične celice in s tem omogočimo, da v kostnem mozgu ponovno začnejo nastajati zdrave krvne celice. Bolnike navadno zdravimo s kombinacijo več citostatikov in sicer od nekaj dni do več tednov. Po uvodnem zdravljenju sledi še neslednji krog, t.i. konsolidacijsko zdravljenje, s katerim poskušamo uničiti še preostale levkemične celice. Le-te se lahko čez čas ponovijo. V takih primerih največjo možnost za ozdravitev predstavlja presaditev kostnega mozga.
Statistika:
V Združenih državah Amerike vsako leto je vsako leto skoraj 44000 bolnikov z diagnozo levkemije, od tega se jih kar polovica konča s smrtjo. Statistika kaže, da je desetletno preživetje bolnikov z levkemijo po presaditvi kostnega mozga od 50 do 60%.
Viri:
Berkow, Beers, Fletcher, Veliki zdravstveni priročnik. Mladinska knjiga. Ljubljana, 2005
Cerar, Luzar, Lott, Zidar Patologija. Katedra za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani
