Rifampicin
Rifampicin ali rifampin je bakterijski antibiotik skupine rifamicin. Okrajšamo ga lahko s kraticami R, RMP, RD, RA, RF ali RIF. Molekula rifampicina je zgrajena iz triinštiridesetih atomov ogljika,štirih atomov dušika, dvanajstih atomov kisika in oseminpetdesetih atomov vodika (C43H58N4O12).
Njegova naloga je, da zavira od DNA odvisno RNA–polimerazo v bakterijskih celicah, tako da prepreči transkripcijo mRNA ter s tem posredo sintezo bakterijskih beljakovin.
Za zdravljenje so za začelu porabljati leta 1967, sprva kot sestavino mešanice za zdravljenje meningitisa ter tuberkuloze. Učinkuje pa tudi proti virusu vakcinije. Rifampicin je potrebno vedni uporabljati v kombinaciji z drugimi antibiotiki, saj se odpornost proti rifampicinu razvije hitreje kot pri drugih antibiotikih. Je induktor jetrnih encimov citokromov. Povzroča številne interakcije z drugimi zdravili. Poleg pozitivnih učinkov ima jemanje tega antibiotika določene nezaželene učinke kot so: zvišana telesna temperatura, prebavne motnje, izpuščaje, težave z dihanjem, v hujših primerih odpoved jeter, vročina in glavoboli. Rifampicin tudi povzroči, da nekatere telesne tekočine kot so urin in solze postanejo oranžno rdeče barve.
Slikovno gradivo:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Rifampicin.svg
http://en.wikipedia.org/wiki/Rifampicin
Literatura:
