Vezna izomerija: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
(2 intermediate revisions by the same user not shown) | |||
Line 9: | Line 9: | ||
*sulfit, SO<sub>3</sub><sup>2-</sup> | *sulfit, SO<sub>3</sub><sup>2-</sup> | ||
Primeri veznih izomerov so vijolično obarvani [(NH<sub>3</sub>)<sub>5</sub>Co-SCN]<sup>2+</sup> in oranžno obarvani [(NH<sub>3</sub>)<sub>5</sub>Co-NCS]<sup>2+</sup>. Izomerizacija S-veznega izomera v N-vezni izomer poteka intramolekularno. | Primeri veznih izomerov so vijolično obarvani [(NH<sub>3</sub>)<sub>5</sub>Co-SCN]<sup>2+</sup> in oranžno obarvani [(NH<sub>3</sub>)<sub>5</sub>Co-NCS]<sup>2+</sup>. Izomerizacija S-veznega izomera v N-vezni izomer poteka intramolekularno.<ref>Buckingham, D. A.; Creaser, I. I.; Sargeson, A. M. (1970). "Mechanism of Base Hydrolysis for Co<sup>III</sup>(NH<sub>3</sub>)<sub>5</sub>X<sup>2+</sup> Ions. Hydrolysis and Rearrangement for the Sulfur-Bonded Co(NH<sub>3</sub>)<sub>5</sub>SCN<sup>2+</sup> Ion". ''Inorg. Chem.'' '''9''' (3): 655–661. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fic50085a044 10.1021/ic50085a044]</ref> | ||
Kompleks ''cis''-diklorotetrakis(dimetilsulfoksid)rutenij(II) [RuCl<sub>2</sub>(dmso)<sub>4</sub>] ima vezne izomere dimetilsulfoksidnih ligandov (vezava preko žvepla ali preko kisika). ''Trans''-diklorotetrakis(dimetilsulfoksid)rutenij(II) ne kaže veznih izomerov. | Kompleks ''cis''-diklorotetrakis(dimetilsulfoksid)rutenij(II) [RuCl<sub>2</sub>(dmso)<sub>4</sub>] ima vezne izomere dimetilsulfoksidnih ligandov (vezava preko žvepla ali preko kisika). ''Trans''-diklorotetrakis(dimetilsulfoksid)rutenij(II) ne kaže veznih izomerov. | ||
== Zgodovina == | == Zgodovina == | ||
Vezna izomerija je bila prvič opažena pri pentaaminnitrokobaltovem(III) kloridu, [Co(NH<sub>3</sub>)<sub>5</sub>(NO<sub>2</sub>)]<sup>2+</sup>. Ta kationski kobaltov kompleks je mogoče izolirati v obliki obeh veznih izomerov. V rumeno obarvanem izomeru je nitro ligand vezan preko dušika. V rdečem veznem izomeru je nitrito vezan preko enega atoma kisika. O-vezni izomer je pogosto zapisan kot [Co(NH<sub>3</sub>)<sub>5</sub>(ONO)]<sup>2+</sup>. Čeprav je bil obstoj izomerov znan že proti koncu 19. stoletja, je bila razlika pojasnjena šele leta 1907. | Vezna izomerija je bila prvič opažena pri pentaaminnitrokobaltovem(III) kloridu, [Co(NH<sub>3</sub>)<sub>5</sub>(NO<sub>2</sub>)]<sup>2+</sup>. Ta kationski kobaltov kompleks je mogoče izolirati v obliki obeh veznih izomerov. V rumeno obarvanem izomeru je nitro ligand vezan preko dušika. V rdečem veznem izomeru je nitrito vezan preko enega atoma kisika. O-vezni izomer je pogosto zapisan kot [Co(NH<sub>3</sub>)<sub>5</sub>(ONO)]<sup>2+</sup>. Čeprav je bil obstoj izomerov znan že proti koncu 19. stoletja, je bila razlika pojasnjena šele leta 1907.<ref>Werner, A. (1907). "Über strukturisomere Salze der Rhodanwasserstoffsäure und der salpetrigen Säure". ''Ber.'' '''40''' (1): 765–788. doi:[https://doi.org/10.1002%2Fcber.190704001117 10.1002/cber.190704001117]</ref> Kasneje je bilo dokazano, da se rdeči izomer pretvori v rumeni izomer po UV-sevanju. V tem posebnem primeru pride do tvorbe nitro izomera (Co-NO<sub>2</sub>) iz nitrito izomera (Co-ONO) z intramolekularno preureditvijo.<ref>Basolo, Fred; Hammaker, G.S (1 February 1962). "Synthesis and Isomerization of Nitritopentammine Complexes of Rhodium(III), Iridium(III), and Platinum(IV)". ''Inorganic Chemistry.'' '''1''' (1): 1–5. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fic50001a001 10.1021/ic50001a001]</ref> | ||
[[Image: | [[Image:https://en.wikipedia.org/wiki/Linkage_isomerism#/media/File:LinkageIsomers.png|thumb|300px|center|Strukture dveh veznih izomerov [Co(NH<sub>3</sub>)<sub>5</sub>(NO<sub>2</sub>)]<sup>2+</sup>.[https://en.wikipedia.org/wiki/Linkage_isomerism#/media/File:LinkageIsomers.png (slika)]]] | ||
== Viri == | == Viri == | ||
<references /> | <references /> |
Latest revision as of 11:31, 6 January 2023
Povzeto po Linkage isomerism from Wikipedia, the free encyclopedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Linkage_isomerism
V kemiji je vezna izomerija oblika izomerije, kjer imajo določene koordinacijske spojine enako sestavo, vendar se razlikujejo po načinu vezave kovinskega atoma z ligandom.
Tipični ligandi, odgovorni za nastanek veznih izomerov, so:
- tiocianat, SCN- – izotiocianat, NCS-
- selenocianat, SeCN- – izoselenocianat, NCSe-
- nitrit, NO2-
- sulfit, SO32-
Primeri veznih izomerov so vijolično obarvani [(NH3)5Co-SCN]2+ in oranžno obarvani [(NH3)5Co-NCS]2+. Izomerizacija S-veznega izomera v N-vezni izomer poteka intramolekularno.<ref>Buckingham, D. A.; Creaser, I. I.; Sargeson, A. M. (1970). "Mechanism of Base Hydrolysis for CoIII(NH3)5X2+ Ions. Hydrolysis and Rearrangement for the Sulfur-Bonded Co(NH3)5SCN2+ Ion". Inorg. Chem. 9 (3): 655–661. doi:10.1021/ic50085a044</ref>
Kompleks cis-diklorotetrakis(dimetilsulfoksid)rutenij(II) [RuCl2(dmso)4] ima vezne izomere dimetilsulfoksidnih ligandov (vezava preko žvepla ali preko kisika). Trans-diklorotetrakis(dimetilsulfoksid)rutenij(II) ne kaže veznih izomerov.
Zgodovina
Vezna izomerija je bila prvič opažena pri pentaaminnitrokobaltovem(III) kloridu, [Co(NH3)5(NO2)]2+. Ta kationski kobaltov kompleks je mogoče izolirati v obliki obeh veznih izomerov. V rumeno obarvanem izomeru je nitro ligand vezan preko dušika. V rdečem veznem izomeru je nitrito vezan preko enega atoma kisika. O-vezni izomer je pogosto zapisan kot [Co(NH3)5(ONO)]2+. Čeprav je bil obstoj izomerov znan že proti koncu 19. stoletja, je bila razlika pojasnjena šele leta 1907.<ref>Werner, A. (1907). "Über strukturisomere Salze der Rhodanwasserstoffsäure und der salpetrigen Säure". Ber. 40 (1): 765–788. doi:10.1002/cber.190704001117</ref> Kasneje je bilo dokazano, da se rdeči izomer pretvori v rumeni izomer po UV-sevanju. V tem posebnem primeru pride do tvorbe nitro izomera (Co-NO2) iz nitrito izomera (Co-ONO) z intramolekularno preureditvijo.<ref>Basolo, Fred; Hammaker, G.S (1 February 1962). "Synthesis and Isomerization of Nitritopentammine Complexes of Rhodium(III), Iridium(III), and Platinum(IV)". Inorganic Chemistry. 1 (1): 1–5. doi:10.1021/ic50001a001</ref>
Viri
<references />