Glukokortikoidi

Hormoni, ki pretežno vplivajo na presnovo ogljikovih hidratov in v manjšem obsegu, maščob in beljakovin (imajo tudi druge učinke). Glukokortikoidi [[1]] se nahajajo v zunanjem delu (cortex) nadledvične žleze in so kemijsko opredeljeni kot steroidi. Kortizol [[2]] je največji naravni glukokortikoid.

Vežejo se na glukokortikoidni receptor, ki je prisoten v skoraj vseh vretenastih živalskih celicah. Ime glukokortikoid (glukoza, korteks in steroid) izhaja iz njihove vloge pri ureditvi presnovo glukoze, njihova sinteza v skorje nadledvične žleze, ter njihovi steroidni strukturi. Glavni fiziološki stimulus za izločanje glukokortikoidov je kortikotropin (ACTH), ki se izloča iz srednjega dela hipofize. Stimulator izločanja ACTH pa je kortikotropin sprostilni hormon (CRH) iz hipotalamusa. Stimulusi za izločanje CRH so: pretirana vročina ali mraz, poškodbe, infekcije ter stres.

Tudi antidiuretični hormon (ADH) stimulira izločanje ACTH in s tem kortizola v stresnih situacijah. Delujejo tako da pospešujejo glukoneogenezo iz aminokislin, povišujejo koncentracijo glukoze v krvi, zavirajo vnetnostne procese in se izločajo v večji meri pri stresu.

Glukokortikoidi se razlikujejo od mineralokortikoidov[[3]] in spolnih steroidov[[4]], po njihovih specifičnih receptorjev, ciljnih celic in učinkovin. V tehničnem smislu kortikosteroidov se nanašajo tako na glukokortikoidi kot mineralokortikoidi (saj oba posnemata hormone, ki jih izloča nadledvična žleza), vendar se pogosto uporablja kot sinonim za glukokortikoidne hormone.

Literatura:

http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=904

http://en.wikipedia.org/wiki/Glucocorticoid

http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=3609