Histidin: Difference between revisions
| (23 intermediate revisions by one other user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
== HISTIDIN == | == HISTIDIN == | ||
Veliko se je nahaja v hemoglobinu. Uporabljali so jo za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko onemogoča normalno funkcioniranje slušnega organa. Igra pomembno vlogo v encimskih reakcijah. | Veliko se je nahaja v hemoglobinu. Uporabljali so jo za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko onemogoča normalno funkcioniranje slušnega organa. Igra pomembno vlogo v encimskih reakcijah. | ||
== LASTNOSTI HISTIDINA == | |||
Ime :Histidin | Ime :Histidin | ||
| Line 36: | Line 31: | ||
M celotne molek.: 154+3 | M celotne molek.: 154+3 | ||
== AMINOKISLINE == | |||
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina[Aminokisline]] so osnovni gradniki beljakovin. Polimerno verigo aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo, imenujemo polipeptid oziroma beljakovina (protein), če gre za daljšo verigo. | |||
Nekatere od 20 standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline; to so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano. Histidin in arginin sta esencialni aminokislini le pri otrocih, ki ju ne morejo sami sintetizirati zaradi nerazvite presnove. | Nekatere od 20 standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline; to so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano. Histidin in arginin sta esencialni aminokislini le pri otrocih, ki ju ne morejo sami sintetizirati zaradi nerazvite presnove. | ||
== ZASTRUPITVE IN BOLEZNI == | |||
Histaminske zastrupitve so posledica zaužitja živil, ponavadi rib, bogatih z aminokislino histidin, iz katerega se tvori histamin. | Histaminske zastrupitve so posledica zaužitja živil, ponavadi rib, bogatih z aminokislino histidin, iz katerega se tvori histamin. | ||
Do kopičenja histamina pride zaradi delovanja encima histidin dekarboksilaze, ki iz histidina tvori histamin. | Do kopičenja histamina pride zaradi delovanja encima histidin dekarboksilaze, ki iz histidina tvori histamin. | ||
• histidinemija je dedna bolezen pri ljudeh, ki nimajo encima histidaze.. | |||
• histidinski operon je policistronski operon Salmonelle typhimurium, ki obsega devet genov za sintezo histidina. | |||
== BIOSINTEZA IN BIOTRANSFORMACIJA HISTAMINA == | |||
Histamin (4(5)-(2-aminoetil) imidazol) je fiziološko aktivni biogeni amin. Biosinteza histamina poteka z dekarboksilacijo histidina (nabita polarna aminokislina) pod katalitičnim vplivom encima histidin dekarboksilaze, ki je odvisen od koencima PLP (piridoksal-5'- fosfat. | |||
== ŠPORTNA PREHRANA == | |||
L-histadin se uporablja za športno prehrano: | L-histadin se uporablja za športno prehrano: | ||
[http://prehrana.trener.si/aminokisline[prehrana.trener.si]] | |||
[http://www.moja-lekarna.com/p-1646-gogo-vitamini-cink.aspx[moja-lekarna.com]] | |||
http://www.moja-lekarna.com/p-1646-gogo-vitamini-cink.aspx | |||
[http://www.fit-shop.si/index.php?id_izd=113[fit-shop.si]] | |||
http:// | [http://www.fit-life.si/index.php?[fit-life.si]] | ||
http:// | [http://www.sportna-prehrana.si/index.php?c=67&id=25&p=artikl[sportna-prehrana.si]] | ||
== VIRI == | |||
http:// | [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina [sl.wikipedia.org]] | ||
http:// | [http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1381-CNB_avgust.pdf [ivz.si]] | ||
http://www. | [http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf [minet.si]] | ||
http://www. | [http://www.dsb.biologija.org/vpr/2-biok-aminok.rtf [dsb.biologija.org]] | ||
http://www. | [http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr04_4_01.pdf[medrazgl.si]] | ||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] | ||
Latest revision as of 10:52, 19 February 2010
HISTIDIN
Veliko se je nahaja v hemoglobinu. Uporabljali so jo za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko onemogoča normalno funkcioniranje slušnega organa. Igra pomembno vlogo v encimskih reakcijah.
LASTNOSTI HISTIDINA
Ime :Histidin
Okrajšava: His
Značilnost: imidazolni obroč
Atomi v aminok. preostanku: N,N
Funkcionalna. skupina v aminok. preostanku: amino
Stanje funkcionalne skupine pri pH=7: -NH+=
Polarnost aminok. preostanka: + bazična
pH: 7.6
pKa funkcion. skupine: *6.00
pKa karboksilne skupine: 1.82
pKa amino skupine: 9.17
M aminok. preostanka: 81+1
M celotne molek.: 154+3
AMINOKISLINE
[Aminokisline] so osnovni gradniki beljakovin. Polimerno verigo aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo, imenujemo polipeptid oziroma beljakovina (protein), če gre za daljšo verigo.
Nekatere od 20 standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline; to so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano. Histidin in arginin sta esencialni aminokislini le pri otrocih, ki ju ne morejo sami sintetizirati zaradi nerazvite presnove.
ZASTRUPITVE IN BOLEZNI
Histaminske zastrupitve so posledica zaužitja živil, ponavadi rib, bogatih z aminokislino histidin, iz katerega se tvori histamin. Do kopičenja histamina pride zaradi delovanja encima histidin dekarboksilaze, ki iz histidina tvori histamin.
• histidinemija je dedna bolezen pri ljudeh, ki nimajo encima histidaze..
• histidinski operon je policistronski operon Salmonelle typhimurium, ki obsega devet genov za sintezo histidina.
BIOSINTEZA IN BIOTRANSFORMACIJA HISTAMINA
Histamin (4(5)-(2-aminoetil) imidazol) je fiziološko aktivni biogeni amin. Biosinteza histamina poteka z dekarboksilacijo histidina (nabita polarna aminokislina) pod katalitičnim vplivom encima histidin dekarboksilaze, ki je odvisen od koencima PLP (piridoksal-5'- fosfat.
ŠPORTNA PREHRANA
L-histadin se uporablja za športno prehrano:
