Acetil koencim A: Difference between revisions
(New page: ==Acetil koencim A== '''Acetil koencim A''' je organska spojina [http://library.med.utah.edu/NetBiochem/FattyAcids/2_4.html (strukturna formula)], tioesterski derivat [[ocetna kislina|ocet...) |
No edit summary |
||
| (One intermediate revision by the same user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
'''Acetil koencim A''' je organska spojina [http://library.med.utah.edu/NetBiochem/FattyAcids/2_4.html (strukturna formula)], tioesterski derivat [[ocetna kislina|ocetne kisline]] <ref>S. P. Stanforth, Natural Product Chemistry at a Glance, stran 8</ref>, ki je sestavljen iz acetila, ß-merkaptoetilaminske enote, enote pantotenata ([[vitamini B|vitamin B]]<sub>5</sub>), fosfata in 3',5'-adenozin difosfata <ref>L. Stryer, Biochemistry, stran 451</ref>. Njena kemijska formula je C<sub>23</sub>H<sub>38</sub>N<sub>7</sub>O<sub>17</sub>P<sub>3</sub>S, molska masa pa 809,57 g/mol. <br> | '''Acetil koencim A''' je organska spojina [http://library.med.utah.edu/NetBiochem/FattyAcids/2_4.html (strukturna formula)], tioesterski derivat [[ocetna kislina|ocetne kisline]] <ref>S. P. Stanforth, Natural Product Chemistry at a Glance, stran 8</ref>, ki je sestavljen iz acetila, ß-merkaptoetilaminske enote, enote pantotenata ([[vitamini B|vitamin B]]<sub>5</sub>), fosfata in 3',5'-adenozin difosfata <ref>L. Stryer, Biochemistry, stran 451</ref>. Njena kemijska formula je C<sub>23</sub>H<sub>38</sub>N<sub>7</sub>O<sub>17</sub>P<sub>3</sub>S, molska masa pa 809,57 g/mol. <br> | ||
Acetil koencim A nastane, ko se acetilna skupina (CH<sub>3</sub>CO-) poveže s sulfhidrilno (tiolno) skupino (-SH) molekule [[koencim A|koencima A]] z visokoenergijsko (nestabilno) vezjo <ref>Oxford dictionary of chemistry, stran 5</ref>. Spojina je pomembna za [[pregled metabolizma|metabolizem]], deluje kot koencim v mnogih bioloških reakcijah acetilacije in kot intermediat v razgradnji snovi pridobljenih iz hrane [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK28401/figure/A195/?report=objectonly (shematski prikaz)], hkrati pa je iz nje možen nastanek maščobnih kislin, holesterola in ketonskih teles <ref>American Heritage Stedman's Medical Dictionary</ref>. <br> | Acetil koencim A nastane, ko se acetilna skupina (CH<sub>3</sub>CO-) poveže s sulfhidrilno (tiolno) skupino (-SH) molekule [[koencim A|koencima A]] z visokoenergijsko (nestabilno) vezjo <ref>Oxford dictionary of chemistry, stran 5</ref>. Spojina je pomembna za [[pregled metabolizma|metabolizem]], deluje kot koencim v mnogih bioloških reakcijah acetilacije in kot intermediat v razgradnji snovi pridobljenih iz hrane [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK28401/figure/A195/?report=objectonly (shematski prikaz)], hkrati pa je iz nje možen nastanek maščobnih kislin, holesterola in [[ketonska telesa|ketonskih teles]] <ref>American Heritage Stedman's Medical Dictionary</ref>. <br> | ||
Služi kot prenašalec ogljikovih atomov acetilne skupine, ki izhaja iz: <br> | Služi kot prenašalec ogljikovih atomov acetilne skupine, ki izhaja iz: <br> | ||
Latest revision as of 19:18, 12 December 2010
Acetil koencim A je organska spojina (strukturna formula), tioesterski derivat ocetne kisline <ref>S. P. Stanforth, Natural Product Chemistry at a Glance, stran 8</ref>, ki je sestavljen iz acetila, ß-merkaptoetilaminske enote, enote pantotenata (vitamin B5), fosfata in 3',5'-adenozin difosfata <ref>L. Stryer, Biochemistry, stran 451</ref>. Njena kemijska formula je C23H38N7O17P3S, molska masa pa 809,57 g/mol.
Acetil koencim A nastane, ko se acetilna skupina (CH3CO-) poveže s sulfhidrilno (tiolno) skupino (-SH) molekule koencima A z visokoenergijsko (nestabilno) vezjo <ref>Oxford dictionary of chemistry, stran 5</ref>. Spojina je pomembna za metabolizem, deluje kot koencim v mnogih bioloških reakcijah acetilacije in kot intermediat v razgradnji snovi pridobljenih iz hrane (shematski prikaz), hkrati pa je iz nje možen nastanek maščobnih kislin, holesterola in ketonskih teles <ref>American Heritage Stedman's Medical Dictionary</ref>.
Služi kot prenašalec ogljikovih atomov acetilne skupine, ki izhaja iz:
-razgradnje aminokislin,
-razgradnje maščob skozi beta oksidacijo maščobnih kislin<ref> N. A. Campbell, Biology, stran 180</ref> ter
-piruvata, ki nastane skozi glikolizo enostavnih sladkorjev v procesu razgradnje ogljikovih hidratov <ref>L. Stryer, Biochemistry, stran 514</ref>.
Acetil koencim A nato vstopi v cikel citronske kisline (Krebsov cikel), ta pa je predpogoj, da poteče oksidativna fosforilacija, ki proizvaja energijo (ATP).
Iz treh molekul acetil koencima A se lahko tvori 3-hidroksi-3-metilglutaril koencim A, ki je prekurzor holesterola in ketonskih teles. Za namen sinteze maščobnih kislin se acetil koencim A pretvori v citrat in izstopi v citosol<ref>L. Stryer, Biochemistry, stran 770</ref>. Spojina igra pomembno vlogo tudi pri sintezi živčnega prenašalca acetilholina. Pri določenih bakterijah je možen tudi anaeroben reverzibilen nastanek acetil koencima A iz piruvata, ki ga katalizira piruvat format liaza, pri sesalcih pa pretvorba acetil koencima A nazaj v piruvat ni možna.
Viri
<references/>
