Heparan sulfat

Heparan sulfat(HS) je linearni polisaharid, ki so ga našli v vseh živalskih celicah. Pojavlja se v obliki proteoglikana[1], v katerem so dve ali tri verige HS povezane v bližini celične poveršine ali zunajceličnih proteinov. V tej obliki se HS veže kot protein ligand in regulira veliko bioloških procesou, kot so naprimer strjevanje krvi, tvorba tumorjev, rast krvnih žil … HS služi tudi kot celični receptor za številne viruse.

Na površini živalske celice ali v zunajceličnem matriksu so polimeri ponavljajočih se enot disaharidov[2] – imenovani glikozaminoglikani.Zadnji med ponavljajočimi se enotami sladkorjev ima negativno nabito karboksilno ali sulfatno skupino. V to skupino spadata tudi heparin in heparan sulfat.

Sinteza:

Obstaja velika raznolikost v načinu, kako je HS sintetiziran, saj različne vrste celic proizvaja veriga HS z različnih primarnih zgradb. Kljub temu, so za sintezo HS pomembni encimi: glokozitransferaza, sulfotransferaza in epimeraza. Heparin se najprej sintetizira kot proteoglikan, nato pa acetilira in sulfonira. Nepopolna modifikacija vodi do mešanice različnih zaporedji sulfatnih skupin. Heparan sulfat je podoben heparinu, le da vsebuje manj N- in O- sulfatnih skupin in veš N-acetilnih skupin.

Zaradi različnih disaharidov, ki sestavljajo HS obstaja veliko različic tega polisaharida. Zato so vzdolž HS verige različna mesta, na katerih lahko interagirajo različni proteini. Ti proteini so pogosto rasni faktorji. Celice lahko spreminjajo način odzivanja na rasne faktorje s spreminjanjem stukture HS na svoji površini.

Povezave

http://www.cryst.bbk.ac.uk/pps97/assignments/projects/emilia/heparin.gif

[1] http://en.wikipedia.org/wiki/Proteoglycan

[2] http://en.wikipedia.org/wiki/Disaccharide

VIRI

http://en.wikipedia.org/wiki/Heparan_sulfate

http://www.anst.uu.se/pje13912/hs.html

http://www.sciencedaily.com/releases/2011/05/110504162008.htm

Lubert Stryer - Biochemistry, objava: marec, 1995, ZDA, založba: W. H. Freeman and Company, ISBN-10: 0716720094