Antibiotiki: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| (2 intermediate revisions by one other user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
==='''Splošno'''=== | ==='''Splošno'''=== | ||
Antibiotiki so metabolični produkti bakterij, oz. gliv, ki preprečujejo rast in razmnoževanje drugih bakterij oz. gliv. Pojav, da en mikroorganizem (=bakterija) s svojimi produkti (=antibiotiki) preprečuje rast in razmnoževanje drugega, imenujemo antibioza. Organizem, ki pa izloča antibiotike, se imenuje antagonist. | Antibiotiki (starogrško: anti – proti, bios – življenje) so metabolični produkti bakterij, oz. gliv, ki preprečujejo rast in razmnoževanje drugih bakterij oz. gliv. Pojav, da en mikroorganizem (=bakterija) s svojimi produkti (=antibiotiki) preprečuje rast in razmnoževanje drugega, imenujemo antibioza. Organizem, ki pa izloča antibiotike, se imenuje antagonist. | ||
Po izvoru delimo antibiotike na naravne, polsintetske in sintetske. | Po izvoru delimo antibiotike na naravne, polsintetske in sintetske. | ||
---- | ---- | ||
==='''Delovanje antibiotikov'''=== | ==='''Delovanje antibiotikov'''=== | ||
Antibotiki zavirajo ali preprečujejo različne | Antibotiki zavirajo ali preprečujejo različne biosintezne procese v mikrobnih celicah. Nekateri delujejo [http://en.wikipedia.org/wiki/Bacteriostatic bakteriostatično], torej zavirajo rast bakterij, drugi pa [http://en.wikipedia.org/wiki/Bacteriocidal baktericidno], se pravi, da uničujejo bakterije. | ||
Antibiotiki delujejo tako, da preprečijo sintezo celične stene, tvorbo beljakovin ali vitaminov, ali pa preprečijo bakterijam, da bi pri razmnoževanju pravilno predale svoj dedni zapis. | Antibiotiki delujejo tako, da preprečijo sintezo celične stene, tvorbo beljakovin ali vitaminov, ali pa preprečijo bakterijam, da bi pri razmnoževanju pravilno predale svoj dedni zapis. | ||
Z oznako MIK (minimalna inhibitorna koncentracija) vrednotimo delovanje posameznih antibiotikov. Oznaka nam pove kolikšna je najmanjša koncentracija posameznega antibiotika, ki je potrebna za baktericidno delovanje. | Z oznako MIK (minimalna inhibitorna koncentracija) vrednotimo delovanje posameznih antibiotikov. Oznaka nam pove kolikšna je najmanjša koncentracija posameznega antibiotika, ki je potrebna za baktericidno delovanje. | ||
| Line 15: | Line 12: | ||
==='''Kombinacije antibiotikov'''=== | ==='''Kombinacije antibiotikov'''=== | ||
Pri nekaterih bakterijskih infekcijah uporabljamo kombinacije antibiotikov zato, ker: | Pri nekaterih bakterijskih infekcijah uporabljamo kombinacije antibiotikov zato, ker:<br> | ||
1.) zdravimo življenjsko nevarne infekcije, | 1.) zdravimo življenjsko nevarne infekcije,<br> | ||
2.) preprečimo razvoj rezistence (rezistenca = odpornost bakterij) za antibiotike, | 2.) preprečimo razvoj rezistence (rezistenca = odpornost bakterij) za antibiotike,<br> | ||
3.) zdravimo mešane infekcije, ki nastanejo kot posledica z aerobnimi in anaerobnimi bakterijami, | 3.) zdravimo mešane infekcije, ki nastanejo kot posledica z aerobnimi in anaerobnimi bakterijami,<br> | ||
4.) povečamo protibakterijsko aktivnost, | 4.) povečamo protibakterijsko aktivnost,<br> | ||
5.) zmanjšamo količino potrebnega antibiotika, ki je lahko toksičen. | 5.) zmanjšamo količino potrebnega antibiotika, ki je lahko toksičen. | ||
Kombinirana uporaba antibiotikov je smiselna, če ne poznamo natančno povzročitelja bakterijske infekcije. Pri kombiniranju moramo paziti, da ne pride do pojava indiferentnosti. To pomeni, da aktivnost pri kombinirani uporabi ni nič večja kot pri uporabi posamičnih antibiotikov. Ali pa do pojava antagonizma, ki pomeni, da ima kombinacija dveh antibiotikov bistveno manjši učinek kot posamična uporaba. | Kombinirana uporaba antibiotikov je smiselna, če ne poznamo natančno povzročitelja bakterijske infekcije. Pri kombiniranju moramo paziti, da ne pride do pojava indiferentnosti. To pomeni, da aktivnost pri kombinirani uporabi ni nič večja kot pri uporabi posamičnih antibiotikov. Ali pa do pojava antagonizma, ki pomeni, da ima kombinacija dveh antibiotikov bistveno manjši učinek kot posamična uporaba. | ||
---- | ---- | ||
| Line 29: | Line 27: | ||
==='''Viri'''=== | ==='''Viri'''=== | ||
[http://en.wikipedia.org/wiki/Antibiotic | [http://en.wikipedia.org/wiki/Antibiotic antibiotic - angleška stran wikipedie ]<br> | ||
[http://209.85.129.132/search?q=cache:YcIoETXegZIJ:fk.uni-mb.si/fkweb-datoteke/Mikrobiologija/antibiotiki.doc+antibiotiki&cd=3&hl=sl&ct=clnk&gl=si&client=firefox-a antibiotiki - mikrobiologija (fakulteta v mariboru)]<br> | |||
[http://209.85.129.132/search?q=cache:YcIoETXegZIJ:fk.uni-mb.si/fkweb-datoteke/Mikrobiologija/antibiotiki.doc+antibiotiki&cd=3&hl=sl&ct=clnk&gl=si&client=firefox-a | [http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/okuzbe/antibiotiki/ antibiotiki - spletna stran Lek-a] <br> | ||
[http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/okuzbe/antibiotiki/ | |||
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005 | Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005 | ||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] | ||
Latest revision as of 12:08, 4 February 2013
Splošno
Antibiotiki (starogrško: anti – proti, bios – življenje) so metabolični produkti bakterij, oz. gliv, ki preprečujejo rast in razmnoževanje drugih bakterij oz. gliv. Pojav, da en mikroorganizem (=bakterija) s svojimi produkti (=antibiotiki) preprečuje rast in razmnoževanje drugega, imenujemo antibioza. Organizem, ki pa izloča antibiotike, se imenuje antagonist. Po izvoru delimo antibiotike na naravne, polsintetske in sintetske.
Delovanje antibiotikov
Antibotiki zavirajo ali preprečujejo različne biosintezne procese v mikrobnih celicah. Nekateri delujejo bakteriostatično, torej zavirajo rast bakterij, drugi pa baktericidno, se pravi, da uničujejo bakterije. Antibiotiki delujejo tako, da preprečijo sintezo celične stene, tvorbo beljakovin ali vitaminov, ali pa preprečijo bakterijam, da bi pri razmnoževanju pravilno predale svoj dedni zapis. Z oznako MIK (minimalna inhibitorna koncentracija) vrednotimo delovanje posameznih antibiotikov. Oznaka nam pove kolikšna je najmanjša koncentracija posameznega antibiotika, ki je potrebna za baktericidno delovanje. Protibakterijski antibiotiki delujejo samo na bakterije, protiglivični na glivice , tisti, ki pa delujejo na širok spekter mikroorganizmov, so antibiotiki širokega spektra.
Kombinacije antibiotikov
Pri nekaterih bakterijskih infekcijah uporabljamo kombinacije antibiotikov zato, ker:
1.) zdravimo življenjsko nevarne infekcije,
2.) preprečimo razvoj rezistence (rezistenca = odpornost bakterij) za antibiotike,
3.) zdravimo mešane infekcije, ki nastanejo kot posledica z aerobnimi in anaerobnimi bakterijami,
4.) povečamo protibakterijsko aktivnost,
5.) zmanjšamo količino potrebnega antibiotika, ki je lahko toksičen.
Kombinirana uporaba antibiotikov je smiselna, če ne poznamo natančno povzročitelja bakterijske infekcije. Pri kombiniranju moramo paziti, da ne pride do pojava indiferentnosti. To pomeni, da aktivnost pri kombinirani uporabi ni nič večja kot pri uporabi posamičnih antibiotikov. Ali pa do pojava antagonizma, ki pomeni, da ima kombinacija dveh antibiotikov bistveno manjši učinek kot posamična uporaba.
Toksičnost antibiotikov
Antibiotiki so lahko direktno toksični, ali pa reagirajo z drugimi snovmi ki jim povečajo toksičnost. Za mnoge antibiotike je značilen pojav alergijskih reakcij. Pri uporabi antibiotikov lahko pride do poškodb jeter, ledvic, živčevja,…
Viri
antibiotic - angleška stran wikipedie
antibiotiki - mikrobiologija (fakulteta v mariboru)
antibiotiki - spletna stran Lek-a
Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005
