Inulin

Inulini so polimeri sestavljeni večinoma iz enot fruktoze, ki imajo na koncu glukozo. Enote fruktoze v inulinu so združene z beta (2-1)glikozično vezjo. Rastlinski inulini na splošno vsebujejo med 2 in 140 enot fruktoze. Najpreprostejša oblika inulina je 1-kestoza, ki ima dve enoti fruktoze in eno enoto glukoze.

Inulini so tudi skupina naravnih oligosaharidov (več skupaj povezanih enostavnih sladkorjev), ki nastajajo v različnih rastlinah. Uvrščamo jih v razred ogljikovih hidratov imenovano fruktati. Nekatere rastline ga izkoriščajo za hrambo energije in ga običajno najdemo v koreninah ali gomoljih. Večina rastlin, ki tvori in shranjuje inulin ne shranjuje drugih snovi, kakršna je denimo škrob.

V prehrani se uporablja vse pogosteje, saj ima izjemno prehrambeno in funkcionalno vrednost. Lahko je povsem brez okusa, pa tudi rahlo sladkast in ga lahko uporabljamo kot nadomestek sladkorja, maščobe ali moke. To je še posebej uporabno saj vsebuje tretjino do četrtino energije sladkorja ali drugih ogljikovih hidratov, in šestino do devetino energije maščob. Poleg tega zvišuje absorpcijo kalcija in verjetno tudi absorpcijo magnezija, medtem ko istočasno pospešuje rast probiotičnih bakterij. Prehransko velja za obliko topne vlaknine zato velja poudariti, da lahko uživanje velikih količin (še posebej pri občutljivih in/ali nevajenih posameznikih) vodi v napihnjenost in vetrove. Inulin ima minimalen učinek na krvni sladkor, zaradi česar je na splošno primeren za diabetike ter potencialno koristen pri obvladovanju težav s krvnim sladkorjem.

Inulin je neprebavljiv za človekova encima ptialin in amilaza, ki sta namenjena prebavljanju škroba. Zatorej inulin prestane večino prebavnega trakta nedotaknjen. Šele v debelem črevesju bakterije prebavljajo inulin, pri čemer se sproščajo določene količine ogljikovega dioksida in metana. Zato hrana, ki vsebuje inulin povzroča vetrove, še posebej pri tistih, ki inulina niso vajeni, zato je sprva treba uživati hrano, ki vsebuje inulin v manjših količinah. Vendar pa se sčasoma večina ljudi navadi in lahko uživa velike količine inulina brez stranskih učinkov. . Inulin se v normalni prebavi ne razgradi na enostavne sladkorje (monosaharide), zato ne dviguje ravni krvnega sladkorja, in tako pomaga diabetikom uravnavati ravni krvnega sladkorja.

Inulin je tudi zelo učinkovit prebiotik, saj spobuja rast koristnih probiotičnih bakterij v črevesju. Kot je bilo že omenjeno, inulin potuje skozi želodec in tanko črevo nedotaknjen, in je v celoti na voljo bakterijski flori v debelem črevu. To je povsem drugače kot pri probiotičnih bakteriskih kulturah v mleku in jogurtu, ki morajo prestati zelo neprijazne razmere celotnega gastrointestinalnega trakta, preden lahko kolonizirajo črevesje.

Viri

---

1. Kaj je inulin?

2. Prijatelj N. (2005). Farmakognozija, kemijska struktura naravnih spojin. Ljubljana: DZS.

3. Hrana črevesnih bakterij. Mariborske lekarne.

4. Veereman G. (november 2007). »Pediatric applications of inulin and oligofructose«. J. Nutr 137: 2585S-2589S

Povezava na

---

1. Roberfroid M (2005). "Introducing inulin-type fructans". Br J Nutr 93 Suppl 1: S13–25. PMID 15877886

2. Inulin,naravni sladkor,Dosegljivo na : http://www.viva.si/clanek.asp?id=4925

3. http://www.endocrineweb.com/diabetes/2insulin.html