Avidin: Difference between revisions
No edit summary |
(→Viri) |
||
| (94 intermediate revisions by 2 users not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
Avidin je.. | === Avidin === | ||
[http:// | '''Avidin''' je tetrameren protein, ki se sintetizira v ptičjih jajcevodih, plazilci in doživke pa ga odlagajo v beljak njihovih jajc. V kokošjem jajcu avidin predstavlja približno 0,05 % skupnih proteinov beljaka (približno 1,8 mg na jajce). Tetramerni protein vsebuje štiri enake podenote(torej gre za homotetramer) od katerih se lahko vsaka veže na [[biotin]] (vitamin B<sub><small>7</small></sub>, vitamin H) z visoko afiniteto in specifičnostjo. Konstanta asociacije avidina za biotin je ''K''<sub>D</sub> ≈ 10<sup>-15</Sup> M - gre za eno najmočnejših znanih nekovalentnih vezi. | ||
V svoji tetramerni obliki ima avidin molekulsko maso 66-69 kDa. Deset odstotkov molekulske mase predstavljajo ogljikovi hidrati, ki so sestavljeni iz štirih do petih manoznih in treh N-acetilglukozaminskih ostankov. | |||
=== Odkritje avidina === | |||
Avidin je odkril Esmond Emerson Snell. Pot do odkritja se je začela z ugotovitvijo, da so piščanci, ki so se hranili s surovim beljakom, imeli pomanjkanje biotina, kljub razpoložjivosti tega vitamina v svoji prehrani. Snell je pozneje izoliral sestavine jajčnega beljaka, odgovorne za vezavo biotina in v sodelovanju s Paulom Gyorgyem sta potrdila, da je bil izolirani protein vzrok pomanjkanja biotina. Včasih je bilo ime proteina avidalbumin (dobesedno, lačni albumin). Kasneje so ime proteina spremenili v avidin zaradi njegove sorodnosti z biotinom. | |||
=== Uporaba avidina === | |||
Zaradi moči in specifičnosti kompleksa avidin-biotin raziskovalci uporabljajo avidin kot sondo in afinitetni matriks v številnih raziskovalnih projektih. Raziskovalca Bayer in Wilchek sta razvila nove metode in reagente za biotinilacijo protiteles in drugih biomolekul, ki omogočajo uporabo avidin-biotinskega sistema v različnih biotehnoloških procesih. Danes avidin uporabljajo v različnih procesih, od raziskav do diagnostike z medicinskimi in farmacevtskimi pripomočki. Interakcijo avidin - biotin izkoriščajo v številnih biokemijskih testih, vključno s prenosom Western in tehniko ELISA. | |||
=== Slike === | |||
* [http://www.rcsb.org/pdb/images/2c4i_bio_r_500.jpg Zgradba avidinskega tetramera] | |||
* [http://160.114.99.91/astrojan/protein/pictures/avidin.gif Struktura kompleksa avidin-biotin] - prikazana je samo ena podenota avidina | |||
=== Viri === | |||
* Nemška wikipedija (2009) http://de.wikipedia.org/wiki/Avidin | |||
* Angleška wikipedija (2009) http://en.wikipedia.org/wiki/Avidin | |||
* Podatki o avidinu (2009) http://www.worthington-biochem.com/AV/default.html | |||
* Podatki o povezavi avidin-biotin (2002) http://www.bio.davidson.edu/courses/GENOMICS/method/biotin_avidin.html | |||
* Derivati avidina in uporaba le-teh (2007) http://www.patentstorm.us/patents/7217575/description.html | |||
* Green, N. (1975) Avidin. Advances in Protein Chemistry 29, 85-133. | |||
* Kresge, N. (2004) The discovery of avidin by Esmond E. Snell. J. Biol. Chem. 279 | |||
[[Category:LEX]] | |||
Latest revision as of 09:07, 19 February 2010
Avidin
Avidin je tetrameren protein, ki se sintetizira v ptičjih jajcevodih, plazilci in doživke pa ga odlagajo v beljak njihovih jajc. V kokošjem jajcu avidin predstavlja približno 0,05 % skupnih proteinov beljaka (približno 1,8 mg na jajce). Tetramerni protein vsebuje štiri enake podenote(torej gre za homotetramer) od katerih se lahko vsaka veže na biotin (vitamin B7, vitamin H) z visoko afiniteto in specifičnostjo. Konstanta asociacije avidina za biotin je KD ≈ 10-15 M - gre za eno najmočnejših znanih nekovalentnih vezi.
V svoji tetramerni obliki ima avidin molekulsko maso 66-69 kDa. Deset odstotkov molekulske mase predstavljajo ogljikovi hidrati, ki so sestavljeni iz štirih do petih manoznih in treh N-acetilglukozaminskih ostankov.
Odkritje avidina
Avidin je odkril Esmond Emerson Snell. Pot do odkritja se je začela z ugotovitvijo, da so piščanci, ki so se hranili s surovim beljakom, imeli pomanjkanje biotina, kljub razpoložjivosti tega vitamina v svoji prehrani. Snell je pozneje izoliral sestavine jajčnega beljaka, odgovorne za vezavo biotina in v sodelovanju s Paulom Gyorgyem sta potrdila, da je bil izolirani protein vzrok pomanjkanja biotina. Včasih je bilo ime proteina avidalbumin (dobesedno, lačni albumin). Kasneje so ime proteina spremenili v avidin zaradi njegove sorodnosti z biotinom.
Uporaba avidina
Zaradi moči in specifičnosti kompleksa avidin-biotin raziskovalci uporabljajo avidin kot sondo in afinitetni matriks v številnih raziskovalnih projektih. Raziskovalca Bayer in Wilchek sta razvila nove metode in reagente za biotinilacijo protiteles in drugih biomolekul, ki omogočajo uporabo avidin-biotinskega sistema v različnih biotehnoloških procesih. Danes avidin uporabljajo v različnih procesih, od raziskav do diagnostike z medicinskimi in farmacevtskimi pripomočki. Interakcijo avidin - biotin izkoriščajo v številnih biokemijskih testih, vključno s prenosom Western in tehniko ELISA.
Slike
- Zgradba avidinskega tetramera
- Struktura kompleksa avidin-biotin - prikazana je samo ena podenota avidina
Viri
- Nemška wikipedija (2009) http://de.wikipedia.org/wiki/Avidin
- Angleška wikipedija (2009) http://en.wikipedia.org/wiki/Avidin
- Podatki o avidinu (2009) http://www.worthington-biochem.com/AV/default.html
- Podatki o povezavi avidin-biotin (2002) http://www.bio.davidson.edu/courses/GENOMICS/method/biotin_avidin.html
- Derivati avidina in uporaba le-teh (2007) http://www.patentstorm.us/patents/7217575/description.html
- Green, N. (1975) Avidin. Advances in Protein Chemistry 29, 85-133.
- Kresge, N. (2004) The discovery of avidin by Esmond E. Snell. J. Biol. Chem. 279
