Antiidiotipska protitelesa: Difference between revisions
(New page: == ANTIIDIOTIPSKA PROTITELESA == '''Protitelo''' je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali ...) |
No edit summary |
||
| (40 intermediate revisions by the same user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. | |||
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. | |||
''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope]. | |||
Posamezni antigen ima lahko več epitopov. | |||
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip. | |||
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''. | |||
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin)[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. | |||
Takšna cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost tako pripravljenega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan. | |||
== dodatno gradivo: == | |||
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf | |||
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm | |||
== viri: == | |||
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000 | |||
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 | |||
http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc | |||
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody | |||
[[Category:LEX]] | |||
Latest revision as of 10:44, 7 January 2010
Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov.
Antigen [1] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop[2]. Posamezni antigen ima lahko več epitopov. Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip. Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin)[3]. Takšna cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost tako pripravljenega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.
dodatno gradivo:
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm
viri:
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005
http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc
