Asparagin: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| (4 intermediate revisions by the same user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
Asparagin (krajše Asn ali N) je amid asparaginske kisline. Je ena izmed 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine. Njegova kodona sta AAU | Asparagin (krajše Asn ali N) je amid asparaginske kisline. Je ena izmed 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine. Njegova kodona sta AAU in AAC. Za človeka je neesencialna aminokislina, kar pomeni, da jo lahko človeško telo sintetizira samo in ni nujno potrebno, da jo vnašamo s hrano. | ||
== Zgodovina == | |||
Asparagin je prva aminokislina, ki jo je znanstvenikom uspelo izolirati že leta 1806. Izolirali so ga iz soka asparagusa (belušev); od tod tudi njegovo ime. | |||
== Kemijske lastnosti == | == Kemijske lastnosti == | ||
| Line 8: | Line 11: | ||
Poznamo dve izomerni obliki asparagina: L-asparagin in D-asparagin. Razlikujeta se v okusu; D-asparagin je sladek, L-asparagin pa je brez okusa. | Poznamo dve izomerni obliki asparagina: L-asparagin in D-asparagin. Razlikujeta se v okusu; D-asparagin je sladek, L-asparagin pa je brez okusa. | ||
== Viri asparagina == | == Viri asparagina == | ||
Asparagin najdemo v hrani živalskega (jajca, ribe, morska hrana, govedina,...) in rastlinskega izvora ( | Asparagin najdemo v hrani živalskega (jajca, ribe, morska hrana, govedina,...) in rastlinskega izvora (beluši, krompir, soja, stročnice,...). | ||
Asparagin pa nastaja tudi pri biosintezi. Oksaloacetat se s pomočjo encima transaminaza, ki prenese amino skupino iz glutamata na oksaloacetat, pretvori v aspartat. Iz aspartata, glutamina in ATP-ja potem nastanejo s pomočjo encima asparagin-sintetaza asparagin, AMP, glutamat in pirofosfat. | |||
== Funkcije == | == Funkcije == | ||
| Line 31: | Line 34: | ||
== Povezava == | == Povezava == | ||
http://sl.wikipedia.org/wiki/Asparagin | Asparagin http://sl.wikipedia.org/wiki/Asparagin | ||
[[Category:LEX]] | |||
Latest revision as of 18:35, 5 January 2010
Asparagin (krajše Asn ali N) je amid asparaginske kisline. Je ena izmed 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine. Njegova kodona sta AAU in AAC. Za človeka je neesencialna aminokislina, kar pomeni, da jo lahko človeško telo sintetizira samo in ni nujno potrebno, da jo vnašamo s hrano.
Zgodovina
Asparagin je prva aminokislina, ki jo je znanstvenikom uspelo izolirati že leta 1806. Izolirali so ga iz soka asparagusa (belušev); od tod tudi njegovo ime.
Kemijske lastnosti
Njegova molekulska formula je C4H8N2O3, po IUPAC-u ga imenujemo 2-amino-3-karbamoilpropanojska kislina. Asparagin ima molsko maso 132.12 g mol−1. Izoelektrično točko ima pri pH 5,41. Uvrščamo pa ga med nevtralne aminokisline s polarno stransko verigo.
Poznamo dve izomerni obliki asparagina: L-asparagin in D-asparagin. Razlikujeta se v okusu; D-asparagin je sladek, L-asparagin pa je brez okusa.
Viri asparagina
Asparagin najdemo v hrani živalskega (jajca, ribe, morska hrana, govedina,...) in rastlinskega izvora (beluši, krompir, soja, stročnice,...).
Asparagin pa nastaja tudi pri biosintezi. Oksaloacetat se s pomočjo encima transaminaza, ki prenese amino skupino iz glutamata na oksaloacetat, pretvori v aspartat. Iz aspartata, glutamina in ATP-ja potem nastanejo s pomočjo encima asparagin-sintetaza asparagin, AMP, glutamat in pirofosfat.
Funkcije
Naše živčevje ga nujno potrebuje za pravilno delovanje. Deluje pa tudi kot diuretik, torej pospešuje izločanje vode in tako ugodno vpliva na delovanje ledvic.
Viri
http://sl.wikipedia.org/wiki/Esencialna_aminokislina
http://de.wikipedia.org/wiki/Asparagin
http://www.henriettesherbal.com/eclectic/bpc1911/asparaginum.html
http://en.wikipedia.org/wiki/Asparagine
Povezava
Asparagin http://sl.wikipedia.org/wiki/Asparagin
