Bakteriofag

Bakteriofagu, ki spada med viruse in zajeda bakterije, pravimo kar fag. Virusi so manjši od bakterij in mnogo preprosteje zgrajeni od katerekoli celice. Znotraj ovoja-kapside, ki ga gradijo beljakovinske molekule, je nukleinska kislina, nosilka dednega zapisa, viruse gradi deoksiribonukleinska (DNK) ali ribonukleinska kislina (RNK), nikoli pa obe hkrati. Nekateri virusi vsebujejo tudi nekatere encime. Oblika virusa pa je odvisna od kapside. Nekateri so paličasti, drugi poliedrični bolj zapletene zgradbe pa so bakterijofagi (ogled oblike http://web.bf.uni-lj.si/bi/mikroskopija/slika.php?imageid=52 ) V poliedrično oblikovani glavici je nukleinska kislina –v večini primerov DNK, na glavico pa je pritrjen votel beljakovinski repek. Nitasti izrastki na koncu repka omogočajo, da fag prepozna ustrezno (specifično) gostiteljsko celico in se nanjo veže. Zunaj gostiteljske celice je virus videti kot neživ skupek organskih molekul. Ne giblje se, v njem ne potekajo procesi presnove, kakoršni so značilni za celice, in se tudi ne razmnožuje. Razmnoževanje virusov lahko poteka samo znotraj ustrezne gostiteljske celice. Ko naleti na ustrezno gostiteljsko celico, se nanjo veže. Temu sledi vstop nukleinske kisline v celico, medtem ko kapsida v večini primerov ostane zunaj nje. Pri bakterijofagu je vstop nukleinske kisline povezan z krčenjem repka. Virusna nukleinska kislina v gostiteljski celici preosmeri njeno presnovo v izdelovanje sestavnih delov za nove viruse. Pri tem pa izkoriščajo snovi in energijo gostiteljske celice. Tako novo nastali virusi laho vstopajo v druge celice.

Viri:

• http://www.s-gimorm.mb.edus.si/Projektne/Virusi/grega/spletna%20stran/zgradba.html
• Andrej Podobnik in Dušan Devetak, Biologija, učbenik za splošne gimnazije.
• http://web.bf.uni-lj.si/bi/mikroskopija/slika.php?imageid=52
• http://www.bfro.uni-lj.si/gost/smd/mikroslo/vsebina/b/bak_bal.htm