Imunoglobulin: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| (4 intermediate revisions by one other user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
Imunoglobulini | Imunoglobulini (Ig) ali protitelesa so gamaglobulinski proteini, ki jih najdemo v krvi in drugih telesnih tekočinah vretenčarjev. Uporablja jih imunski sistem za prepoznavanje in boj proti telesu tujim organizmom (bakterije, virusi….). Zgradba teh proteinov je podobna črki »Y« [[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a9/Antibody_IgG2.png/800px-Antibody_IgG2.png]]. Osnovna oblika Ig je sestavljena iz dveh daljših (»težkih«) polipeptidnih verig in dveh krajših (»lahkih«) verig. Obe težki verigi in obe lahki verigi znotraj istega proteina sta identični in povezani z disulfidnimi vezmi. Proizvodnja teh beljakovin poteka v vrsti limfocitov imenovanih »plazemske celice« ali "plazmatke". Imunoglobuline delimo v več izotipov oz. razredov na osnovi zaporedja težkih verig. Razredov je pri sesalcih 5 in vsak izmed njih ima svojo vlogo v telesu. | ||
- | Čeprav je struktura vseh protiteles zelo podobna, je majhna regija proteina (na N-koncu vsake od verig) zelo različna. Ta del skrbi za specifičnost protitelesa, da se eno protitelo veže na samo eno antigensko vezavno mesto (mesto ne proteinu kamor se veže Ig se imenuje antigen). To mesto na verigah Ig je znano kot »hipervariabilno« mesto. Ta zelo velika raznovrstnost protiteles pomeni, da telo oz. imunski sistem lahko prepozna zelo veliko različnih tujkov. Funkcija imunoglobulinov je torej prepoznavanje in v določenih primerih nevtralizacija patogenov v telesu. | ||
== ''' | == '''Izotipi:'''== | ||
'''''IgA''''' Najdemo ga predvsem v človeških sluznicah. Tam preprečuje kolonizacijo patogenov. Prav tako ga najdemo v slini, solzah in materinem mleku. | |||
''''' | '''''IgD''''' Pojavlja se večinoma kot receptor antigenov na B-celicah, ki še niso bile izpostavljene antigenom (naivne celice). | ||
'''''IgE''''' Ta tip protiteles je delno odgovoren za nastanek alergij. Njegova druga funkcija pa je obramba pred parazitskimi črvi. | |||
'''''IgE''''' | |||
'''''IgG''''' | '''''IgG''''' Predstavlja večino protitelesne obrambe proti napadom patogenov v človeškem organizmu. Je pa tudi edini imunoglobulin, ki je sposoben prečkati placento in je tako sposoben nuditi pasivno zaščito zarodku. | ||
'''''IgM''''' | '''''IgM''''' Sposoben je odtranjevanja patogenov v zgodnji fazi B-limfocitne imunosti preden je dovolj protiteles IgG. | ||
== Viri == | == Viri == | ||
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody | [http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody Antibody] na angl. Wikipediji (citirano 24.1.2010) | ||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] | ||
Latest revision as of 10:30, 25 January 2010
Imunoglobulini (Ig) ali protitelesa so gamaglobulinski proteini, ki jih najdemo v krvi in drugih telesnih tekočinah vretenčarjev. Uporablja jih imunski sistem za prepoznavanje in boj proti telesu tujim organizmom (bakterije, virusi….). Zgradba teh proteinov je podobna črki »Y« [[1]]. Osnovna oblika Ig je sestavljena iz dveh daljših (»težkih«) polipeptidnih verig in dveh krajših (»lahkih«) verig. Obe težki verigi in obe lahki verigi znotraj istega proteina sta identični in povezani z disulfidnimi vezmi. Proizvodnja teh beljakovin poteka v vrsti limfocitov imenovanih »plazemske celice« ali "plazmatke". Imunoglobuline delimo v več izotipov oz. razredov na osnovi zaporedja težkih verig. Razredov je pri sesalcih 5 in vsak izmed njih ima svojo vlogo v telesu.
Čeprav je struktura vseh protiteles zelo podobna, je majhna regija proteina (na N-koncu vsake od verig) zelo različna. Ta del skrbi za specifičnost protitelesa, da se eno protitelo veže na samo eno antigensko vezavno mesto (mesto ne proteinu kamor se veže Ig se imenuje antigen). To mesto na verigah Ig je znano kot »hipervariabilno« mesto. Ta zelo velika raznovrstnost protiteles pomeni, da telo oz. imunski sistem lahko prepozna zelo veliko različnih tujkov. Funkcija imunoglobulinov je torej prepoznavanje in v določenih primerih nevtralizacija patogenov v telesu.
Izotipi:
IgA Najdemo ga predvsem v človeških sluznicah. Tam preprečuje kolonizacijo patogenov. Prav tako ga najdemo v slini, solzah in materinem mleku.
IgD Pojavlja se večinoma kot receptor antigenov na B-celicah, ki še niso bile izpostavljene antigenom (naivne celice).
IgE Ta tip protiteles je delno odgovoren za nastanek alergij. Njegova druga funkcija pa je obramba pred parazitskimi črvi.
IgG Predstavlja večino protitelesne obrambe proti napadom patogenov v človeškem organizmu. Je pa tudi edini imunoglobulin, ki je sposoben prečkati placento in je tako sposoben nuditi pasivno zaščito zarodku.
IgM Sposoben je odtranjevanja patogenov v zgodnji fazi B-limfocitne imunosti preden je dovolj protiteles IgG.
Viri
Antibody na angl. Wikipediji (citirano 24.1.2010)
![[1]](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a9/Antibody_IgG2.png/800px-Antibody_IgG2.png){kind=link}